Danes so najprej ideje, da bi šli na Gorenjsko (Erzo, Poje), ampak z Ukijem se odločiva za Kovk. Potem se najprej Erzo premisli za Kovk in tudi Poje odpelje v isto smer. Uki gre familiarno s svojim avtom, Jože s svojim, midva z Erzom pa sva v samoizolaciji v njegovem službenem.

Na startu piha lepo gor in Erzo hiti postavljati, saj je Poje odletel ravno ob najinem prihodu. Takoj je pripravljen in v luft.

Jaz pa ravno postavim in hočem potegniti (sam na startu), ko na uradni letalski frekvenci (147.800) dobim poziv, da se naj padalci nad Kovkom javijo, ker da letenje ni dovoljeno. Vprašam, kdo sporoča in se predstavi kot vodja Civilne zaščite Ajdovščina in da je vse letenje prepovedano pod kaznijo 3000€. Ko vprašam, od kod je ta informacija, saj ni objavljenega nobenega NOTAMA, ali so to morda neki lokalni ukrepi, ki nam niso poznani, dobim bolj neprijazen odgovor, da naj si preberem časopise in poslušam radio, saj da je ves zračni prostor nad SLO in sploh vso Evropo zaprt…

Ko vrtam naprej, od kod so te »uradne« informacije, dobim odgovor, da bodo sporočili naprej policiji in naj se pripravimo na kazen 3000€ in se potem zagovarjajmo naprej…

Posredujem info naprej Jožetu in Erzu. Jože takoj odpelje v dolino.

Erzo pa malo kasneje.

Medtem pride na start Uki s svojimi, pa še dva zmajarja in skupaj še naprej brskamo za informacijami. Pride tudi Berto in na koncu še Vidmarjev Jože, ki poskuša vzpostaviti stik s Civilno zaščito po telefonu, pa ni odziva, kakor ni nobenega odziva na letališču Ajdovščina. Prav tako se ne odziva nihče več tudi na moje pozive po postaji. Uki pride po svoji poti v informativni stik s civilno zaščito Cerknica, ki nič ne ve o zaprtju celotnega zračnega prostora in nimajo v zvezi s tem nobenih navodil… Ko vzleti spodaj na Ajdovskem letališču še en ultralight, smo prepričani, da je vse neka potegavščina.

Ker pa je medtem že pošteno pojačal veter (čet 10), tudi nobenega več ne vleče v zrak. Vidmarju zmanjka časa in odide, tudi jaz dokončno pospravim, ko Vidmarjev Jože javi, da je dobil stik z vodjem civilne zaščite in da je ta potrdil prejšnji pogovor in da so podatke posredovali naprej policiji (za padalce in ultralight)…

Med vožnjo dol po Erza se nas še nekaj medsebojno posvetuje po telefonu in smo si enotni, da so v tej situaciji kršeni vsi uradni postopki in protokoli…

Poberem Erza proti Podnanosu in gasa pod Slivnico (da se bom letalno potolažil tudi jaz). Ker pa je trenutno na Slivnici že/še preveč vetra, podaljšava proti Racni gori.

Na startu piha lepo gor. Prvi odleti Erzo, malo za njim pa še jaz.

In potem drajsava lepo sem in tja, dokler sonce ne zaide in se napolni ura. Prvi pristane Erzo

in peš gor po svoj avto. Jaz pa malo kasneje

in potem v mraku (in hladu) pospravim…

Danes si pa želim resno letenje in Erzo je tudi istih misli in sva zmenjena za Gozd – malo kasneje.

Se dobiva na pristanku in z LCjem gor. Na startu lepo piha in takoj začneva postavljati. Le dva ali trije so še na startu, nekaj jih je že prej odletelo.

Potem potegne Erzo in lepo odleti in takoj začne nabirati. Še dva odletita in sem sam na startu (razen Podobnika, ki je na izletu z družino). Jaz pa se počutim prav nelagodno in me nič ne vleče v zrak (splošna virusna situacija in še tale Gozd – skupaj vpliva zelo negativno na mojo letalno vnemo…).

Kar nekajkrat potegnem in je vsakokrat nekaj narobe, da mi mora potem Podobnik pomagati pri postavljanju…

Končno enkrat le uspem in speljem in malo na levo in že zavrtim in naberem na 1400. Potem v dviganju ob Kriško, pa spet ven in kar nekaj bluzim sem in tja in mi ni nič preveč fajn. Od zunaj poskušam proti Storžiču, pa zacurim, pa spet bolj notri, pa nazaj na Tolsti, da se počasi približa polna ura in potem se po velikem obvozu zapeljem nad dolino in v kar močnem dolincu na pristanek.

Erzo pa je že hitro nabral v višave, odpeljal do Potoške in ko pospravljam, se vrača in javlja, da bo prečekiral še bazo nad Kriško in porinil proti Dobrči…

In potem ga grem iskat za Bled…