Za danes napovedan dež bolj ali manj čez ves dan. Celo noč škrebljanje in tudi ob prvem svitu še dežuje. Potem pa le poneha in okoli 9h ekspresno odhod.

Ampak, ko se zbašem v LCja, spet dežuje. Vendar že v Sostrem poneha in kot pravi Erzo: Kižlovka ni Ljubljana, to je svet zase. Potok je že malo narasel, kolovoz v tekočem stanju. Trava se cedi in po dolinici spet lokalna jezerca.

Zato vzamem Rooka2, ki neprimerljivo manj pivna, kot cota Rook. Previdno ga nosim na hrbtu, da ne bi pobiral mokrote z vedno višje trave. Start je že dodobra potacan, tako da samo nežno razgrnem in čakam. Diha in piha za ovratnik, zato čakam, čakam. Največ, kar dočakam v ciklih, je nula. Vedno grši oblaki se podijo (z močnim JZ) nad mano.

Zato ob nuli naslednjega cikla potegnem in “zlaufam” in me nepričakovano lepo vzame. In potem me v popolnem miru kar drži, drži,… drži. Daleč čez kolovoz na spodnji travnik.

300m, novi rekord starta (najbrž mi je pihalo v hrbet 🙂 ).

Danes pa se prijavi tudi Jože v rehabilitacijski center Kižlovka. Pravi, da je rama že dovolj počivala in jo je treba počasi letalno aktivirati. Zato za začetek kakšen rehabilitacijski skokec.

Ker se nekaj obira s prihodom (izkaže se, da mora prej še pripraviti scenarij za svoj novi vzgojno-izobraževalni film) se odpeljem sam naprej (ziher je ziher, popoldne možne krajevne plohe…). V dolini nekaj sončka, ki pa počasi suši mokroto nočnega dežja.

Ker je Rook že dovolj suh, grem gor seveda z njim. Postavim, pa je premalo vetra za hrbtno, čeprav diha po pobočju gor. Potegnem, lepo speljem in se zapeljem v dolino.

Malo čakam Jožeta v dolini, potem pa grem po njega do cerkvice v Sostro, da ne bo še svoje limuzine spreminjal v amfibijo. Naloži le filmsko opremo, saj ima danes namen testirati mojega Run&Fly. Zapeljem v dolinico, kjer Jože takoj začne snemati v skladu s scenarijem.

Ko posname uvajalne kadre, se odpraviva gor (jaz samo s pohodno palico, brez robe). Na startu še malo snemanja (pripravljanje opreme,…), potem se Jože pripravi v Dudeka. Ker pozabi telefon spodaj v LCju, mu posodim svojega, da zalaufa FlyMe. Elegantno dvigne padalček, ga lepo vodi nad sabo, medtem ko ga snemam z njegovo GoPro po scenariju… in se zapelje v dolino.

Komentar leta: Enajsti dan… Run&Fly… prav zares 🙃 [1.5.2021 15:17]

Zoran Gaborovič : Pozdravljen v rehabilitacijskem centru Kižlovka ! Odprto tudi ob nedeljah in praznikih 24/7/365   [2.5.2021 10:46]

Iz LCja vzame svoj telefon in je spet hito pri meni, ki se ves ta čas sončim na startu. V drugo ga postavi in sedaj s kamero na glavi odleti v dolino, da dobi še ta zorni kot v svoj film.

Roman Debevec : Kaj poreče Zoran, ki je prvi odkril tale rehabilitacijski center, če se sem pripodimo še Erzo, Mojca, jest in še kdo…?? 😀 [1.5.2021 23:24]Zoran Gaborovič : Dokler občina ne spremeni zazidalnega načrta bo vse ok 😜🤪 [1.5.2021 23:30]Roman Debevec : 😁😁😁 [2.5.2021 09:03]

Kmalu je spet pri meni. Ker zorni kot ni najbolj ustrezal, bo še enkrat ponavljal let z malo prestavljeno kamero na čeladi. Vetra je že kar manj, vendar tudi v tretje lepo odleti, ko pošteno polaufa po pobočju dol, kar tudi jaz posnamem.

Ko je spet pri meni, pa se še jaz opremim z Dudekom. Ker je vetra vedno manj, kar nekaj časa čakam (nervozno, saj tega padalčka že leto in pol nisem letel), da končno malo bolj pihne (brez vetra bi težko toliko zalaufal, da me teh 18m2 odlepi od tal). Potegnem in kljub počasnosti speljem in se tudi sam z Run&Fly odpeljem proti LCju.

Pospraviva in v Sostro, kjer še malo modrujeva, predno se posloviva.

Jože pa je o tem dogajanju posnel prečudovit film. Bravo Jože !!!!

Po nočnem dežju se zjutraj pokaže celo nekaj sončka. Močan JZ čez SLO, ampak ko se po terapiji pripeljem v Kižlovko, je tukaj le malo vetra.

Ko štorkljam gor z Rookom2 (ki se je kar lepo posušil v LCju od včeraj), občasni sonček vidno suši travo. Vseeno previdno postavim in na občasnih sunkih postavljam zidek (da padalo še malo posušim).

Ko spet pihne gor, ga lepo hrbtno dvignem in se odpeljem v dolinico skoraj do kolovoza.

Ko zbašem Rooka 2 na zadnje sedeže, pa sonček še vedno sije. Malo počakam in ga je vedno več. Zato si naložim še mokro coto Rooka (tako ves moker je res občutno težji), ki se še četrti dan ni dobro odcedil v prtljažniku in ga odnesem gor na start.

Tu ga debele 1/2 ure postavljam v zidek in tudi dvigujem, kadar je sunek dovolj močan in padalo se “vidno” suši. Potem pa ga v primernem sunku zadržim nad sabo, se obrnem in me vzame že pred robom, da se zapeljem v dolino še s tem padalom (razlika v letenju je ogromna: bolj jojo nad dolino z ustavljanjem v nasprotnem sunku vetra…).

Zjutraj, ko se peljem na terapijo so ceste že skoraj suhe od jutranjega dežja. Na poti nazaj pa rahlo rosi. Kljub temu takoj proti Kižlovki, pa se na poti vlije. V bife na ena švoh kafe (no, v resnici je bila vroča čokolada), da plohica mine.

In potem v Kižlovko. Ko štorkljam na start pa spet rahlo porosi in skoraj suhega Rooka ML previdno raztegujem (Rook cota se že tretji dan odceja v prtljažniku LCja). Le rahlo sapice gor dočakam (više gori veliko JZ in temu primerno šibajo oblaki in valovi dežja…), ko potegnem in se zapeljem v dolino.

Le malo se je padalo dodatno navlažilo, tako da upam, da bo tudi še jutri uporabno…

Danes sicer ni napovedanega preveč dežja, bo pa kislo ves dan. Zjutraj so pločniki suhi in še malo počakam, da se tudi v Kižlovki stvari odcedijo.

Ko pa zašantam proti štartu, mi že po nekaj korakih čmoka v čevljih. Res da ne dežuje, zato pa iz megle rahlo rosi.

Ko na vrhu postavim, je tudi nova (stara) pridobitev Rook ML že dokaj moker. Ampak vsaj pivna še ne. Kljub generalnemu V dahne tukaj občasno po griču gor. Pa vendar mi prvi start ne uspe (štrikci čez padalo na levi strani kljub preverjanju pri postavljanju…).

Drugič gre lepo gor, pa vendar moram podaljšati še za nekaj korakov, da me pred prelomom vzame. Potem pa drži, drži še čez kolovoz.

Ko nabiram padalo, je že čisto mokro od dodatnega posedanja v vedno višjo travo na pristanku.