Zjutraj začne Poje provocirati s Slivnico (če sem je že naveličan, pa danes bo »normalna«, pa da ostali so za, pa to…). Pa sem seveda tudi jaz za (ko pogledam napoved in sondo in stanje na terenu).

Erza poberem v službi v Vižmarjih pri cerkvi (še nikoli videl, kako neverjetni oboki iz naravnega kamna so tu na vhodu…), potem gre k Mateji&Lukovemu najemniku po prehrano in se zapeljeva na Vrhniko. Na Šodru se naloživa k Jožetu in gasa čez Logatec na Pumpo.

Tu že čakata Jean in Toni kot šofer. Gor in na start (kjer danes res piha večinoma gor – včasih pa tudi dol).

Takoj postavimo, ampak prvo temno bazo zamudimo. V luft Jože, tik za njim jaz, Jean in Erzo. Sem Jožetu tik za ritjo po slemenu proti Z, ampak ko zavrti in začne počasi, počasi pobirati, jaz tudi zavrtim, pa grem dol…

Že na sredi pobočja le najdem neke mehurčke, da se nevarno tesno ob pobočju začnem pajsati gor. Ko pridem spet nad greben je dviganje malo bolj stabilno; Jože že izgine, Erzo je v višavah na startom, Jean nekje vmes med mano in nnim. Potem vrtim in tudi malo iščem in vztrajam, da prilezem nad 2100 in se odpeljem na Bloke. Jeana vidim precej niže, potem pa spet nobenega več. Končno zagledam Jožeta nizkega nad Novo vasjo, kako se rešuje s tal in sem ves ponosen na svojo višino, pa se malo naprej (Benete, kjer se spustijo Bloke proti Sodražici) sam znajdem v podobni situaciji. Nekako se uspem pobrati na 1800 in potegnem naprej. Spet zacurim in se na pobočju desno od Sodražice le rešim in potem vrtim pod Jožetom spet do 1800. Ko ga izgubim iz vidnega polja (kar je pri meni zelo enostavno) se usmerim nad Velike Poljane proti Grmadi, kjer je pa že vse v senci. Nad Grmado udarim v V (?!) in se še nekaj časa borim na V pobočju nad Podpečjo in scurim na Dobrepolje v Videm.

Zoranov let

Med pospravljanjem preverim na FlySafe, kako je z ostalimi. Erzo scuri nekaj za mano pri Rašici (od koder javi, da že kaplja).

Erzov let

Erzovi komentarji: Jože Poje : Južno proti Ribnici je bilo še nekaj dviganaja. Severno pa bolj žalostno. [10.7.2018 16:08]

 

Jean se usmeri proti J na Mali gori in potem scuri blizu Ribnice.

Jeanov let

Jože pa se na Mali gori spet reši in odpelje naprej proti V…

Kar nekaj avtomobilov gre brezsrčno mimo, potem pa ustavi kombi, ki gre proti LJU. Ko zavije v Vidmu desno in direkt na Grosuplje pa zvem, da gre na Vrhniko. Prijazni Matic (med potjo ugotoviva, da pozna Erza, pa Mojco Rusovo,…) me že dostavi na Železniško k LCju, ko sta Erzo in Jean že združena nekje pri Sodražici, Jože pa še zlaga padalo blizu Žužemberka…

Pojetov let

Pojetov Komentar leta: Pobiranje z bogato višino na Slivnici mi je dalo občutek enostavnega pobiranja. A ta občutek je bil zelo kratke sape. Ko se s težavo poberem na Blokah sem se zopet dajal nad Sv. Ano nad Ribnico. Oblaček me je nežno vabil k sebi, a se je kaj kmalu spremenil v črno gobo, da sem jo pohuljeno stisnil na Suho krajino. Tam pa je vse suho… [10.7.2018 15:00]
Igor : A res z U-turn lightning-om!? [10.7.2018 14:52]
Jože Poje : Ne. Mantra je za take reči. [10.7.2018 16:03]
Igor : Lepo, da si popravil info. [10.7.2018 16:20]
Še vizualizacija:

Navsezgodaj bi Erzo rad vedel, če je danes najboljši dan in če že imam Ravno goro sever. Jo imam in v tistem koncu naj bi bilo ves dan veliko S vetra, tako da ne pokažem preveč navdušenja… Še predno pa dopoldne bolje pogledam novo napoved, že pokliče Jean za Slivnico. Tudi Mega je za in se ob 11h že peljem iz LJU (čeprav se mi izbira ne zdi preveč obetavna).

Zastoji na Z obvoznici, pa na Brezovici, pa na Logatcu ven, ker je Unc zaprt in je urica naokoli, da pridem na pumpo. K Megu in Jeanu in gor.

Na startu piha dol in z V in še malo od vsepovsod. Gremo najprej na V rob. Mega takoj začne svoj obred priprave sedeža in malo za njim še Jean začne postavljati. Sam pa se sprehajam po startu in se nazadnje odločim za običajni start (občasno pihne tudi gor).

Mega splakne dol po bregu in se odpelje proti Martinjaku in zavrti v močno (in razrukano dviganje). Jean še kar nekaj časa čaka na primeren trenutek. Potem ga odplakne dol po bregu in ves nizek začne pobirati tam nekje kot Mega. Potem ne vem več kje sta, ker imam opravka s svojim startom.

Ko ujamem prvi trenutek, ko pihne gor, ga potegnem naprej, padalo sicer gre gor, pa se sploh ne napihne saj gori piha od zadaj in mi ga samo vrže čez. Da ga ponovno postavim zlezem iz zica in… vse teče z mene. Potem pa kar nekaj časa čakam, da spet pihne gor. Ob potegu naprej se spet noče lepo napihniti, potem pa močno pihne, da ga hrbtno dvignem v tretje in odletim … in me samo splakne v rodeu po hribu dol.

Ko se malo odmaknem od pobočja, curim sicer malo počasneje, ampak vseeno že gledam pristanek kar tule spodaj. Potem pa 150m nad tlemi nabašem na petardo in me izstreli gor in zavrtim in me buta sem in tja in sem že spet na 1000m (tako je tukaj v zavetrni termiki, pravi kasneje Mega, ko me sprašuje, če je tudi mene kaj guncalo…). In nad mano črnina v katero gre ta rodeo vedno hitreje gor in … se samo odpeljem stran (?!). Naslednje priložnosti ni več, tako da samo še začnem zlagati pri pumpi.

Zoranov let

Zoranovi komentarji : Mojca Pišek : Pa si vseeno odletel. Mega pa se je tako bal, da ne boš. Ali pa da boš… [10.7.2018 00:10]

 

Mega po postaji nekje iznad Javornikov sprašuje, naj poizvem, kaj piha na Kovku in kaj namerava Jean in… gre naprej proti J. Pokliče še Emil, kakšna je situacija in se potem odloči, da me počaka pri pumpi – bo šel gor malo pogledat. Med potjo gor Mega javi, da je v Ilirski šel dol, ker mu ni bilo najbolj všeč.

Megov let

Megov komentar: Danes je poseben dan. Mam zobarco ob 9ih in se tresem. Naj bi mi spulila zob. Ma celo sranje. No, ni mi ga, bo drugič je dejala. Men se pa itak zdi, da če lahko preložiš kaj na jutri, preloži, sploh pa tole. Uidem iz ordinacije z eno novo plombo in me pokliče Žan, če bi šla na Slivnico peš, ampak da bi šel mogoče tudi Zoran, sam on ne bi pešačil, pa tudi prekasen bo za take štose. Se dogovorimo in se dobimo spodaj. Zoran prisede k nama in gor. Na štartu malo drugače kot včeraj, bolj pestri vetrčki so. seveda piha S SV, ampak, ker je več sonca potegne tudi V JV. Razmontiram ruzak in zmontiram opremo skupaj, malo nabiram korajžo in ko pihne kao gor grem. Se udre kot je bilo pričakovano in bočno glajdam dol in probam stišat ven v kakršnokoli dviganje, In res ga najdem, bilo je točno to – kakršnokoli. Sratka ritmična gimnastika par exellence. Moram povedat, da Kinga je Valič spesnil in ne skonstruiral. Krilo je opletalo okrog, kot mlad ubrisan pes, ves čas čvrsto, odprto, Ok, enkrat eno ušesce. Če samo pomislim leta nazaj bi mi takratna padala v takšni situacij, ob enakih reakcijah zmečkalo do neprepoznavnosti. Danes pa nič. Aljaž dobiš za per. Poberem toliko, da lahko zbrišem proti naslednji bazi in lepo v mirnem dviganju namotam dovolj za čez Javornike. Mhm, misl si. Nekako mi tista baze niso prav stale in se odločim to linijo baz prečit in lovit manj izrazito bolj zahodno. In se začne curaža, seveda, kajneda. Če se delaš norca iz ponujene prilike maš pač tole. Se ugnezdim na neki negativni nulci in čakam in curim. Pršiba za mano Žan in skupaj curiva. Jaz se držim bolj na mestu, on pa bluzi in išče in najde. Skočim nad njega, zvrtim kar je bilo, ga pustim spodaj in grem proti jugu. Po Krasu je dež, tja proti Snežniku se tut kuha, edino Ilirska Bistrica je še v soncu. Pohodim gas in šibam tja, Tisto sranje s Krasa se mi zdi vedno bližje, pa vetra je tudi kar veliko zato cviknem in grem dol. Ponavadi je tako, da, ko si na tleh ni nič več tako grozno, kot prej. Kraške monade so se razkrojile, vetra sploh ni tako zelo veliko in Kafol leti mimo proti Južni Afriki. Sreča, da se je ustrašil tistih host od Jelšan notri v Hrvaško, drgač bi on na Cres. V Bistrci štopam ko blesav eno uro, končno ustavi kul tip, ki je eno uro pil v gostilni in me gledal sroto z dvignjenim palcem. V Prestranku me po 5ih minutah pobere gospa, ki gre na neke duhovne vaje v Ljubljano, Je rekla, da so na znanstveni osnovi in sem ji verjel na besedo (ti sam pel), na pogled je bla čist normalna. Na uncu pa štop do avta. No odletel je tudi Zoran. Iskrene ćestitke Zoran, ker res ni bilo enostavno in sem se bal, da ne boš, pa tudi sem se bal, da boš. Zaveterna termika ja velikokrat žleht k svina in danes ja bila, Odlično si to oddelal
Megovi komentarji leta:
Tom Pavlič : Čak… A ni blo to včeraj? [9.7.2018 15:25]
Mirko Marolt : Vsak dan 10 km vec [9.7.2018 15:27]
Igor : A ti to kar redno, kot odvajanje vode  [9.7.2018 16:31]
Borut Lapajne : hvala [9.7.2018 20:00]
Franek Rakun : dober opos in seveda let [9.7.2018 20:31]
Franek Rakun : opis [9.7.2018 20:31]
Igor : Fajn fajn, da OLC spodbuja ne samo letalske dosežke. [9.7.2018 20:39]
Mojca Pišek : Si me nasmejal do solz, sploh s tistimi duhovnimo vajami. Na znanstveni osnovi. [10.7.2018 00:07]
Damjan Čretnik : Fajn je gledat Olc, po novem ga je fajn brat [10.7.2018 00:09]
Edo Govekar : . sedaj bo treba samo se literarne prispevke statisticno ovrednotit…  [10.7.2018 08:12]
Janez Planinšek : Bravo Mega, obvezno objaviti v Okraju. [10.7.2018 09:35]
Janez Planinšek : Ikarju [10.7.2018 09:36]

Ko prideva z Emilom gor, je enako kot prej. Pomagam mu razgrniti padalo in potem nekaj časa čakava, dokler ni Emilu zadosti in pospravi. Odpeljem Megov avto dol in proti domu. Medtem pa Jean pristane blizu Rupe.

Jeanov let

Jeanov komentar (po vzorcu včerajšnjega Pavličevega…): Danes se mi ne da daleč peljat, bom šel kar tu na Slivnico. Lahko bi odletel spet do Buzeta. Ah, ne. Je ponedeljek in je malo avtobusov. Bom raje skočil do Novokračin, ker ima od Ivanice dojenček skor rojstni dan. Bo me ona zapeljala nazaj. Uh, ne smem pozabit, da imam jutri frizerja. Ne najdem varia… bom pa šel kar brez

 

Pa še posnetek za zgodovino 🙂

Zvečer pa je Emil šel vseeno še enkrat gor, da preveri, če se je kaj umirilo.

Emilov let

Emilov Komentar leta: še zmeraj grdo u luftu. [9.7.2018 18:11]
Zoran Gaborovič : Ampak gor si pa le šel še enkrat  [9.7.2018 18:13]

Še vizualizacija letov:

 

Ker že X-ti dan piha S, greva (po včerajšnjem izključno hodalnem izletu na Polhograjski Sv.Lovrenc, kjer mi tudi po dolgotrajnih poskusih ni uspelo startati in sem moral s pomočjo naklofena pač nazaj v dolino peš) danes na hodalni izlet na lokacijo, kjer ta S morda ne bo takšna (letalna) ovira.

S Črnivca se zapeljeva kar daleč po gozdnih cestah proti Kašni planini in potem po idiličnih travnikih med kravami in konji na Vrh Kašne planine (Kranjska reber). Celo pobočje planine (v bistvu položno travnato sleme iz smeri SV do vrha) je posuto z otočki grmičkov borovnic in nedeljskih nabiralcev je skoraj več kot pašoče se živine.

Sam vrh je preveč položen za start (razen za Simeona, ki je v enem od poletov od tu startal na Z !). Originalni start na SV na vrhu travnate glave je zaseden s kravami, zato postavim pod njimi. Čeprav je tudi tu zelo položno, druge izbire ne vidim.

Piha pa večino časa pravokotno z leve (kar je SZ) skozi rob gozda. Le občasno pa tudi gor po slemenu. Medtem ko se pripravljam in čakam na pravi veter, se Alenka lahko v miru posveti nabiranju borovnic…

Ko končno spet enkrat pihne gor potegnem in  me (začuda) lepo vzame, da se že veselim. Pa v kotanji malo niže začutim močnejši veter z leve, ki me strmo spusti med grmičke borovnic.

Zoranov prvi poskus

Naberem Rooka in grem nekaj korakov naprej, ko se svet spet malo prelomi (Alenka si vzame čas med nabiranjem borovnic, da mi pomaga raztegniti padalo). Spet čakanje na veter od spredaj, ki ga ni (le bolj ali manj z leve piha). Potem dvignem padalo, ki mi ga obrne skoraj pravokotno levo in v poševnem pomikanju po pobočju dol speljem.

Takoj me dvigne nad smreke gozdnega roba (ki je bil tukaj že kar visok…) in preletim jih z bogato višino. Zunaj je vedno več guncanja in na momente se mi zdi, kot da kar padam v neke luknje (očitno se ta S, SZ kar razgibano zliva v to stransko dolino spodaj). Zapeljem bolj v desno proti Novi Štifti nad glavno dolino, pa ni dosti bolje. Potem pa pridem v lepo dviganje nad gričem spodaj, pa se kar peljem naprej v smeri Gornjega Grada, dokler gre.

Najprej kar lepo drži, potem pa me dolinc od Gornjega Grada zelo zaustavi in malo pred mestom spusti na travnik ob glavni cesti, po kateri se valijo množice kolesarjev (dirka Kamnik – Jezersko – Pavličevo – Logarska – Črnivec – Kamnik…).

Zoranov let

Pa še filmček

Pospravim in čakam, da Alenka nabere dovolj borovnic in se pripelje z LCjem po mene.

Vmes pa imam kar nekaj časa, da razmišljam, zakaj vedno, kadar sem na »projektih« (pa tudi če so to zaresni štarti z lepo višino) razmišljam samo, kako se bom zapeljal proti pristanku in kje bom pristal in sploh ne izkoristim potencialov, ki bi mi let morda spremenili v daljše jadranje ali celo prelet…

Danes bi naj bilo malo bolje (kao manj ploh…) z zmernim JZ. Erzo verjame v Slivnico in objavi zbor ob 10.40 na Železniški (11.05 na Pumpi).

Zbiramo se: Erzo, Poje, Planinšek in jaz in čakamo še na Velkavrha, ki pride brez pravega padala… Jean se uskladi le z Ata Štusem na Pumpi, ker Emil od svojega spodaj zaparkiranega avta odpešači gor (He Like Hike).

Ko pridemo na start je Emil že nad nami. Takoj postavimo in v luft: Jean, Erzo, jaz, Poje, Planinšek in Dušan.

Malo nabiramo tu in tam, včasih bolj skupaj, drugič vsak po svoje. Meni uspe najprej kar dobro pobrati in potem nabirati in zgubljati med 1300 in 1500. Emil ima danes lokalca, Jean vrti tudi bolj zunaj nad poljem. Ko Jože in Erzo dovolj nabereta (Dušan jima je tudi blizu) se odpeljeta nazaj, nekaj kasneje pa s 1600 še Planinšek. Jaz pa takoj za njim (danes si rečem, da ne bom rinil direkt na Novo vas po svoje, ampak sledil izkušene…).

Dušan je prenizek za na Bloke in se vrača, Planinšek pa na polno curi tam, kjer sta Poje in Erzo cca 200m nad njim in vrtita. Porine še naprej čez Sveto Trojico in se usede na Hiteno.

Planinškov let

Komentar Janez Planinšek : Jebeno k ne veš a pilot a padalo, mislim, da vsakega po malo. [5.7.2018 18:08]

Jaz pa obrnem v desno nad Rožanči in scurim čez Vel.Bloke v glajdu … skoraj do Nove vasi.

Zoranov let

Emil pristane blizu Pumpe na standardnem.

Emilov let

Dušan pristane blizu njega.

Dušanov let

 

Erzo in Poje pa medtem naprej.

Kljub množici avtov (30+), ki vozijo mimo mene, moram odpešačiti do Nove vasi. Tu pa mi ustavi prijazen 79-letnik iz Nove vasi. Ko ugotovi, da letam po zraku, mi začne pripovedovati spomine na začetke bloškega (slovenskega) jadralnega letalstva (je bil med otroki, ki so z vleko pomagali startovati jadralnim letalom = živi vinč…, pa izpit A in B, pa da sta se tu kot jadralna pilota kalila tudi pilota, ki sta žalostno končala na Korziki; pa kako so domačini postavili 1km plohov * 2, da so pomagali vzleteti zasilno pristalemu avionu, namenjenemu v Afriko…). Sprva naj bi me peljal le do Bloške police, pa podaljša do Grahovega, potem pa zgodbe konča na Pumpi…

Z Dušanom po avte gor, pa ne dobiva nikogar za drugega šoferja. Erzo se javi nekje od Ivančne gorice.

Erzov let

Erzov Komentar leta:Cel polet se mi Jože vozi zadaj in kritično gleda na mojo smer odleta. In ko je linija slaba se zapelje drugam, če pa je dobra pride zraven in je nižji, a spričo prevelikega padala je hitro pri meni.  Pri Muljavi se v senci zapeljem na največje dolenjsko, še stoječe žitno polje. Malo prdi, zraven na manjši njivi kombanj podira žito, pa ne upam tja. Posveti sonce in še bolj zacurim, zdaj se zapeljem nad kombajn, 70 m od tal, tu je tudi štorklja, a poberem ne, čeprav prdne 100 m. Žal mi je da se nisem takoj z višino zapeljal sem. [5.7.2018 16:37]
Jože Poje : Dobro si se boril nazadnje. Jaz se moral še malo naprej. [5.7.2018 15:35]

 

Jean pokliče izpod Špičke, kjer se je boril do konca.

Jeanov let

Medtem pride Planinšek na Pumpo in pomaga rešiti še drugi avto. Ko sva spet doli, je tudi Jean že pri Pumpi. Medtem ko se hladimo z radlerjem, Poje pristane še naprej od Mokronoga…

Pojetov let

Pojetov Komentar leta:Čakanje na Erzota, da pristane, me je drago koštalo, skoraj pristanek, dvakrat pobiranje s podna. Ko pa se malo višje spravim, se pri dolenjskih arestantih vse pooblači… [5.7.2018 16:02]
Igor : In serija se nadaljuje-v vseh pogledih  [5.7.2018 16:35]

 

Jean domov, midva z Janezom pa odpeljeva Erzu avto na Vrhniko (kamor že prihaja z avtobusom).

Pa še vizualizacija: