Danes veter končno obrne na JZ, sicer pa bolj tako (dopoldne še nekaj sonca, potem pokrije bolj ali manj vso SLO). Razen Mirka, ki se prijavi že navsezgodaj, ni pravega zanimanja (jutri bo baje bolje…). Le Jean je še za bližnjo akcijo in smo zmenjeni za Strmco.

Naložim Mireta na Železniški in do Unca, kjer je prva prepreka: zaprta cesta proti Planini. Mega na daljavo vodi po bližnjici čez Hasberg in sva pod Strmco (vmes javi Delux, da odhaja na Kovk in naj se pridružimo). Naloži se Jean z Misty in gor proti drugi prepreki: bager na cesti gor je v obratovanju že več kot teden dni. Pa prepreke ni, ker bager po utrujajočem nalaganju kamiona počiva ob cesti, čakajoč na naslednjega.

Ampak zato na vrhu nepričakovana tretja nepremagljiva prepreka: veter nabija tam okoli 15…

Zato samo dol in k Jeanu domov odložit Misty in gasa čez Podkraj od zadaj na Col ( kjer že/še čaka Delux) in na start.

V ravno pravem vetru že množica v zraku in nekaj prezeblih že pospravlja po uspešno zaključenih letih. Jean se obveže, da bo toplandal, ker se mu najbolj mudi domov). Takoj postavimo in v luft: Jean, Mire, Boris in jaz.

Potem pa urca in pol (jaz) mirnega jadranja malo čez Hubelj (dalje v kotu precej požira, kar dvakrat dokaže Boris) in nazaj na start. Jean (nenapovedano 🙂  ) pristane že na samem začetku na Črnih stenah in naredi nov start (ki ga jaz še nimam – baje je samo sprobaval toplandanje 🙂 ).

Ko drugič pripeljem nazaj na Podrto Boris javlja, da je toplandal.

 

Nekaj za njim toplanda tudi Jean in oba avta sta rešena.

Sam pa se odpeljem v bolj ali manj zmerni curaži (tudi enkrat ne piskne, čeprav v Vipavi polaga dime po tleh ?!) čez dolino proti Vipavi in naprej, dokler gre. Gre do Manč.

Mire je nekaj pred mano v isti smeri pririnil do Vipave.

Danes podobno kot včeraj, z nekaj manj SV vetra v centru SLO (bolj V) in več sonca. Od jutra naprej z Ukijem gledava in modrujeva, kam bi bilo najbolje (sploh, ker se je pojavilo kar nekaj dodatnih reflektantov za priključitev današnji jati (Simeon, Simon,…). Kakor koli dumava, na koncu kaže, da bo spet Zavrh (prvotno v igri Primorska – odpade zaradi premočne burje in nesigurnosti, še Dobrovlje, Golte, Malič,…).

In razpišem za 11.15 Šodr, saj sta Uki in Simon že vsa nervozna v Borovnici (pa v resnici je bolje, da smo danes malo prej na startu). Le Igor je v prvi rundi na Šodru, pa še on v težki dilemi, saj ni zagotovila, da Zavrh bo (Krim laže, Slivnica kaže včerajšnjih 8/10,…) in se bolj nagiba na Lijak. Faaca je iz teh razlogov že malo prej skenslal udeležbo in gre raje skočit na Ambrota… Na koncu Igor le parkira in prestopi v LCja.

Pri Škorpijonu naloživa še Ukija in Simona in gor. V drugi rundi (ob 12h iz Kamnika, iz LJU, iz Logatca in mogoče malo prej s Planine…) prihajajo Simeon s kompanjonom Bertom, pUnČkA, Mega, Jean.

Na startu malo manj vetra kot včeraj, zato pa bolj enakomerno. Takoj postavimo in v luft: Igor, jaz, Uki in Simon.

V začetku je treba kar malo tipati in biti previden, nekih strašnih višin ni ves čas letenja (le nekaj nad 900 vidimo). Ko pa se utečemo, pa je naslednjo uro in pol uživancije v jadranju med anteno in Javorčem. S tem, da piha bolj S (včasih celo SZ) , ki te na momente precej upočasni in proti Javorču zelo spusti, tako da se držimo bolj v bližini Borovnice. Po kakšne pol ure se nam pridruži Jean, nekaj za njim pridejo pa še preostali štirje…

Po kakšni uri in pol še enkrat naberem na Trebelniku čez 900 in se preko Javorča odpeljem do odcepa na Ulovko.

 

Še 10-minutni filmček tega leta (od 1.40h)

Pospešeno posneto to izgleda takole 🙂

20x pospešen normalen posnetek celega leta je tole

100x pospešen (timelapse 1sl.na 5sek) je tole

 

100x pospešen (timelapse 1sl.na 5sek z advance procesiranjem) pa tole

 

Nekaj za mano pristane Igor pred BJjem pri OŠ.

Igorjev komentar leta: Lokalec je povedal, da včerajšnja curaža ni bila “po nepotrebnem” – baje je takrat vse crknilo. Pa smo, zopet po nasvetu lokalca, šli popraviti “okus v ustih”.

Berto pristane na travniku na Verdu.

S štopom se rešim do Šodra, kamor prihajka Igor. Jean zaradi zmrzali toplanda (in predvsem sam reši svoj avto 🙂 ).

Simon, Uki, pUnČkA in Mega pri Škorpijonu.

Ukijev komentar leta: Danes je pa men ugasnil GPS.

Komentar Megovega leta:

• Igor : Blazince, čaj in še kaj, pa je dan rešen, bi rekli eni 😉 [15.11.2016 20:10]
• 2.Stane Bajt : Še kaj je tisto. 😉 [15.11.2016 20:46]
• 3.Pavel Kante : :)))) [16.11.2016 05:09]

Z Igorjem se zapeljeva do Škorpijona, kjer se še malo podružimo ob čajčku in kavici, medtem ko Simeon še drajsa gori in nazadnje (s kar nekaj matrarije) toplanda in tudi sam reši svoj avto.

Simeonov komentar leta:

• Simeon Klokočovnik : Zoran je izbral prav prijetno letenje. [15.11.2016 17:30]
• 2.Igor : Lepo si se naletel, pa se fajn toplanding 🙂 [15.11.2016 18:01]

 

Mojega LCja pa mi pomaga rešiti Simon…

 

 

 

Ura je dopoldne že kar pozna, ko se poslovim od zemeljskih zadev in se lahko posvetim letenju. Na Primorskem burja nabija (na Kovku okoli 20m/s), tako da me začne kar panika grabiti – kam? Pa pokliče Jean, ki je v podobni stiski. Čeprav težko verjameva (Krim je sumljivo švoh: 2,4/7,8 ), se nama zdi, da pa bi mogoče le bil Zavrh. Jean predlaga, naj pred sklicevanjem jate poizvem pri lokalcih, kaj vidijo/sumijo/verjamejo/upajo…

Erzo se ne javlja (najbrž je že v zaključnih fazah odhoda), pUnČkA pa ravno odhaja po zemeljskih obveznostih in me na hitro preusmeri na Ukija (ki je baje danes doma ?!). Ko mi Uki končno dvigne telefon, pove, da se s »Stankom« (ki se je javil za šoferja) ravno odpravljata gor (!?!) – je pa pripravljen počakati pol ure… Zdaj pa panika 🙂 ; javim Jeanu naj starta, hkrati se v LCja zbašem in gasa (čez vse svoje limite…) – tudi razmišljam ne o kakšnem sklicevanju jate. Med potjo pokliče(ta) Faaca in Igor s predlogom za Zavrh, pa samo povem, da sem že na poti in da naj čim prej prideta dol…

Na Šodru Jean k meni, Ukija in »Stanka« naloživa pri slednjem doma (kjer že nestrpno zvijata vsak svoj n-ti čik) in gor.

Na poti na start piha bolj, kot običajno. Na startu cca 5m+ z močnejšimi sunki. Mrzlo je. Malo le pomodrujemo in hkrati kar postavimo.

Jean počaka na primerno luknjo in se odlifta v višave. Za njim Uki in kot zadnji jaz. V zraku je močno, proti vetru komaj naprej, piha prej V, kot SV, tu pred startom in pa gre vse samo gor (no, ponekod tudi hitro dol…). Občasno mi kar po svoje usmeri padalo. Ni pa žlehtno ali preveč razrukano.

Do Javorča in počasi nazaj (zacurim nizko, potem bolj zunaj drži in dviguje v smeri vzdolž grebena proti startu. Igor in Vanja sta tudi že v zraku in se z Ukijem že pogovarjata o višavah okoli baz…

Drugo rundo pri Trebelniku naberem do 1300 in se odpeljem do Javorča in čez Vrhniko do odcepa na Zaplano.

Jean pristane nekaj za mano na fuzbal placu Vrhnika

in me kmalu pobere in dostavi na Šodr. Uki in Vanja pristaneta pri Škorpijonu,

Igor pa malo naprej proti Bistri.

Še vizualizacija letov

 

Nekaj težav z logistiko, ampak na koncu le pridem do svojega LCja.

Najprej nas jutranji (zelo) močan SV večino odvrne od nadaljnjih misli, ampak pUnČkA se ne da in spremlja upadanje jakosti. Končno je dovolj švohotno (Kovk samo še sunki 11, v višavah še vedno orkansko…), da se zberemo na Železniški: Uki in jaz prisedeva k pUnČkI in gasa na Unc po Mega in gasa dol čez Kras (mimo neusojenih osmic) na Govc.

Na travniku pa piha … skoraj nič … Občasno sicer potegne malo bolj, večinoma pa je za jadranje (pre)švoh. Malo modrujemo, potem s pUnČkO postaviva. Potegne v malo močnejšem in v luft. Celo nad start jo dvigne, preden zacuri nad dolino in na pristanek.

Sam imam že švoh, vendar lepo dvignem rikverc (prvič poskusil teoretično naštudiran avstralski start 🙂 ) in se speljem. Najprej malo zajadram pred startom sem in tja, ko pa pridem pod vršni del pobočja samo še zacurim na pristanek.

 

Po videnem se odloči za akcijo še Mega, ki se še najhitreje pripelje na pristanek (jasno, saj ima tudi najhitrejše padalo), kjer je popolna nula.

Ko pride Uki dol, še iščemo sončni bife za kavico, z vmesnimi postanki za obiranje kakijev. Pa je povsod zaprto (?!), tako da ga najdemo šele v piceriji na letališču Ajdovščina…

Danes sproži akcijo Igor: Kovk.

Ob 11h pri Faacu. Na Vrhniki se v Igorjev miniavtobus (na avtobus še vedno čaka…) zbaše Erzo, na Uncu Mega in po majhnem demokratičnem odločanju kam, se vseeno zapeljemo v Vipavo (Kovk ravno pogleda izpod baze) in gor.

Na startu sluzavo (kot po odhodu iz LJU pač je), po službeni dolžnosti prideta tudi Aljaž V. in Matjaž K., pa potem za nami še kdo…. Postavimo (dokler še kaj piha in se še/že vidi dol) in v luft: Faaca, jaz in Erzo. Mega in Igor se javita za šoferja.

Faaca po nekaj vijugah pristane.

Zoran po nekaj vijugah pristane.

Erzo po dolgem potegu proti Z, potegne nazaj do Anje (in je najdaljši…).

Pospravljamo, ko sta Igor in Mega že dol pri nas.