Danes podobno kot včeraj (SV, pa to), veter močnejši kot napovedan (Kovk 14/19). In ko se z Ukijem slišiva, je prva ideja Pohorje (pa smo žal prepozni…), druga pa – Zavrh. Čimprej. In sva zmenjena.

Na Šodr pride še Jean ob 12.30 in potem čakava Erza, ki pride čez 5 min. Ob 13h odideva, ko se ne javlja na pozive – in ob odhodu ugotovim, da je poslal SMS, da ne more… Pri Škorpijonu k Ukiju in gor.

Na startu zvemo, da se druga ekipa že zbira: Erzo, Mega in Suša. Piha lepo, na momente močno, lepe bazice zgoraj. Takoj postavimo in v luft: Jean (ob startu izgubi telefon, ki ga spravi Uki 🙂 ), pa jaz in potem še Uki.

Na desno in do Trebelnika samo dol, za robom (kjer je bil Jean že nevarno nizko) pa le začne dvigovati (in Jean je že visok) in kmalu poberem skoraj do 1300 (spodaj razrukano, višje bolj umirjeno). Vetra je kar nekaj, na momente močno (5-10 naprej). Uki nad ravnico proti Bistri, jaz za njim ob grebenu. Skoraj do Javorča; tam obrnem in nazaj; tudi Uki in Jean sta blizu. Nabiramo in zgubljamo. Pridem nazaj na start, pred katerim se mi udre in kjer ravno startuje druga ekipa. V začetku so vsi nizki, jaz pa sem spet v razrukanem območju. Nekaj časa še nabiram, potem imam počasi zadosti in se odpeljem proti Vrhniki (Jean pa za menoj). S 50+ čez Vrhniko in scurim pod Hribi,

Zoranov let

Jean malo prej.

(Jeanov let)

Ko začnem pospravljati, se začnejo oni pogovarjati o višini 1800 in kdo je kje v bazi (Mega na 1900) in take štorije, da se moj dosedanji lep in zadovoljiv let spremeni v kr neki… Jean brez komunikacijskih sredstev pride do mene.

S štopom na prestopanje pridem do LCja na šodru in potem poberem Jeana, Mega, ki je pristal pri BJju

Megov let

in Ukija v Sinji Gorici.

Ukijev let

Erzo je seveda odpeljal domov…

Erzov let

Vseeno niso bistveno bolje vnovčili svojih bajnih višin 🙂 🙂 …

Še vizualizacija naših letov

Zjutraj je bolj kilavo, SV z V tendenco in z Ukijem se dogovoriva za kasneje. Kasneje pride in ni nobene druge ideje kot Zavrh (Slivnica 4/8 V, Krim pa itak skoraj nikoli ne dela…). Kar imam čas le do 17h, se dogovoriva za 14h pri Škorpijonu (to bo pa ja dovolj za en lep let…), Mega pa pride z Erzom malo za nama.

Na staru pihne, kadar pihne, mogoče 2-3 m. Postaviva takoj in počakava, da vsaj malo pihne. Potegnem in v luft. V levo lepo držim višino do slemena, dvigne pa me tudi malo ne. Na slemenu nula. Za robom tudi nič in poskušam naprej proti Škorpijonu. Pred pristankom dobim za robom neko rahlo piskanje in vrtim -0 nekaj obratov in scurim na uradnega (Očitno sem daleč precenil rezervirani čas za letenje :-).

Zoranov let

Uki nekaj minut za mano stopi na tla zraven mene.

Erzo in Mega pa ravno na startu. Mega ugotovi, da bo v peljal Erzov avto dol, Erzo pa se vrže dol in… zajadra (ravno takrat mimo naju na pristanku lepo pihne gor). In se zapelje proti Bistri in nazaj čez Borovnico v Dražico na pristanek…

Erzov let

Danes pa je bilo težko odločiti se kam, saj je povsod prej ali slej napovedan dež. Spet se z Ukijem usklajujeva in na koncu ugotoviva, da bo najmanj tvegano, če gremo na Kovk. Razpošljem zborni SMS.

Med potjo na Vrhniko Mega javi, da je na Vipavska in Goriško že v dežju. Ko pridem na Železniško, so tam že Uki, pUNČKa in Erzo,  ki že spremenijo cilj: na SV – Donačka. pUNČKa odstopi od udeležbe.

Mega že prihaja in gre mimo do LJU, kjer se preostali trije naložimo k njemu in na Štajersko. Proti koncu vigl-vagl po Erzovih bližnjicah do vznožja Donačke in gor na start.

Nekaj jih v zraku že jadra, nekaj startuje. Hitro začnemo postavljati v lepem vetru. Erzo in malo kasneje Mega, Frenk in še nekaj domačinov odletijo, potem veter začne slabeti. Dvakrat poskusim dvigniti, pa mi ga vedno zavrti na stran. Klobasa kaže občasno Z, dokler eden od domačinov ne pove, da je v rotorju, kadar v resnici piha bolj z V. Erzo in Mega vrtita in tudi nekaj nabereta in se odpeljeta na Ženčaj (z mojega vidika predvsem Mega, kar pa moram glede na naknadni Erzov protest popraviti :”..protestiram nad zapisom da je predvsem mega navrtel, bil sem lepo prosim celih 60 m višji kot on tako da sem navrtel predvsem jaz ali pa oba, tako kot je zapisano pa je narobe – si pa imel na očeh le njega ker je bil nad štartom…  🙂 ”  🙂 ) . Veter medtem skoraj povsem ugasne..

Prestavim se bolj v levo in potegnem, ko spet malo pihne. Uki pa še čaka. Le nekajkrat zavjugam in scurim na pristanek,

Zoranov let

ravno ko se Mega vrne nad start in toplanda.

Megov let

Erzo pa pristane na lokaciji napačno imenovanega starta »Žetale JV«

Erzov let

in še tega (še neevidentirano) odleti…

Končno odleti tudi Uki in se samo odpelje na pristanek.

Medtem pride z avtom dol tudi Mega. Najprej greva pobrati Erza, nazaj na pristanek po Ukija in gor na ogled Ježevega starta. Piha z leve (V), zato hitro opravimo.

Ker smo le malo pod glavnim štartom Donačka gora, gresta Erzo in Uki še enkrat gor, midva z Megom pa na start Podnožje Donačke, ki je lep, žal pa piha z leve V in Mega me hitro prepriča, da nima smisla tvegati v takem vetru. Ko odhajava, se mimo pripelje Erzo, ki pristane globoko v dolini, kamor se zapeljeva še midva.

Erzov let

Uki pa na koncu odstopi od letenja in se pripelje dol.

Potem še malo neuspešno med grizečimi oblaki in dežjem krožimo po Halozah, da bi našli še kakšen »tolažilni« novnov start zame (ki bi ga seveda odletel predvsem Erzo), pa nič.

Na koncu se ustavimo še na Štatenbergu, ravno ko začne kapljati. Erzo sicer raztegne padalo in poskuša, pa ga dež dokončno ustavi.

Potem pa gasa proti LJU skozi vesoljni potop  pri Slovenskih Konjicah.

Danes Uki vse naštudira in zagotovi luknjo brez dežja (ki je sicer napovedan več ali manj povsod) – Buzet. Jaz se sicer malo ogledujem po Štajerski, pa me Uki hitro prepriča. Erzo razpošlje zborni SMS (čeprav je sam bolj za ne…).

In se dobiva z Ukijem na Železniški ob 12h. Sama. V dežju do Unca, kjer se v FIATA naložita še Mega in Emil. In gasa dol. Na Črnem kalu nekaj sončka (bravo Uki !!!).

Na startu na Buzetu ob prihodu kar močno piha, pa še malo začne deževati. Malo počakamo.

Potem se porihta, vetra je bistveno manj in se spravimo v postavljanje (razvoja je sicer kar nekaj, pa tudi nekaj sončka je vmes med bolj ali manj temnimi bazami (na cca 1000). Veter spet malo pojača.

V luft Emil, Mega, jaz in Uki. Od starta naprej ven gre samo gor in kmalu sem 300m više. Emil gre levo pred grebenom, Mega in Uki kar naprej nad dolino. Zamislim si, da bom kar rinil naprej (izogibajoč se temnim bazam, tam nekje pri Mlunu pa se bom odločil… hahaha). Pa Uki omeni Megu, da gre včasih le 7 naprej in Mega potrdi. Pogledam in imam občasno 1, 3, in celo -3,2 !!! Ko poskušam malo navrteti, sem po dveh obratih že nazaj pri grebenu (50+). Pa spet naprej po polževo (kje je še ta Mlun ??!!). Uki izjavi, da mu vse ni všeč in da gre dol in potegne ušesa. Mega pozdravi to idejo in zavije nazaj z namenom toplandati. Uki je počasi (tudi z ušesi) na tleh na travniku nekaj pred rondojem.

Ukijev let

Jaz pristanem nekaj minut za njim (brez ušes, je pa nad tlemi res močno – ampak vse je bilo zelo laminarno, skoraj nič razrukano).

Zoranov let

Malo za nama pristane tu še Emil (ki nas je posnemal – je videl ušesa pa to…).

Emilov let

Mega je samo pljusknilo čez start spet v višave, tako da samo porine spet naprej in pristane na travniku ob cesti malo više ob cesti za gor.

Megov let

Uki kmalu dobi štop in reši FIATa.

V smeri Buzeta, kjer rohnijo mašine motociklistične dirke (ali pa treninga za jutri) že odkar smo prišli na start. In sedaj spet Uki da pobudo: gremo pogledat na Kaštelir, saj je blizu.

No, kar nekaj časa in km traja, da pridemo skozi dolino Mirne na konec asfalta, ter do konca makadama – in potem Uki FIATA usmeri v kolovoz čez travnike (za katerega sem bil prepričan, da je prevozen le s terencem). In FIAT se prekoplje čez kolovoz in po šodru gor na vrh.

Na startu še nekaj časa modrujemo (veter je ravno na meji curaže). Nobenemu se preveč ne da razkopavati robo za takšno nesigurnost…

Pa spet Uki potegne robo ven prvi, postavi in v luft. In kar začne jadrati sem in tja in sploh ne scuri in celo nabere nad start. Še ostali po robo. Uki toplanda in je čisto zadovoljen.

Ukijev let

Emil je naslednji v luftu. Megu je prešibko in pospravi, jaz pa vzamem tangice in odklopim Mentorja iz kompleta. Postavim, potegnem in se pridružim Emilu.

In pol ure jadrava in celo zavrtiva in nabereva kakšnih 50m nad start. Potem pa začne spuščati in Emil toplanda.

Emilov let

Jaz pa malo zamudim in pridem pod start in se matram in na koncu predam (ko ni več nobenega vetra) in scurim v dolino.

Zoranov let

Žal pristanem na »pokošenem« travniku ob mostičku, ki je čez kanal, kar mi omogoči daljši sprehod naokoli, dokler me ne pobere FIAT. Ki še enkrat preorje kolovoz in nas potem lansira na AC.

Kar dobro smo se imeli in Uki je proglašen za šamana (Mega).