Takoj smo še mi v luftu, ko gredo šoferji že po drugo rundo (Uki, Delux, Bodlaj).

 

Scurita še Igor in Faaca v drugo,

jaz preživim. Nekajkrat dobim malo več dviganja, ampak visoko ne pridem. Od začetka sta v luftu le Erzo in Pirš.

Počasi s(m)o spet vsi v luftu in se borimo okoli starta po grebenu in nad njim sem in tja v bolj ali manj razrukanem, nobeden posebno visoko.

Vse je že zelo pokrito in mestoma temne baze. Ko je Faaca enkrat že nizek, mu je dosti drgnenja in se odpelje ven nad ravnico in ob spodbujanju Erza začne vrteti in vrteti in potem vsi oddivjajo tja in navijajo. Jaz pa dobim kar pred startom lepo dviganje, ki me ekspresno zapelje nekaj čez 900 – in se mi tu spet ustavi, medtem ko se ostali izpod baze zunaj zapeljejo nazaj. Borim se in borim ampak dvigniti se več ne morem in ko pripelje mimo starta Bodlaj (očitno tudi ni uspel nazaj) in se odpelje počasi v pristanek,

imam tudi jaz dovolj in se po slabih 2h spravim na tla.

Špela naju kmalu pobere in potem za našimi. Prvega srečamo na tleh Faaca pri Dolenjskih.

Boris in Pirš sta že daleč za Žužemberkom (spremljamo ju na LiveTracking), zato nadaljujemo. Nekje pri Žužemberku vidimo Igorja, ki pristaja.

Kasneje zvemo, da je tu nekje pristal tudi Uki.

Pri vasi Krka se ustavimo na kavico in spremljamo Erza, ki sem bori nad griču nad izvirom Krke, medtem ko je Pirš že proti Grosuplju, Boris pa čez Turjak proti Krimu.

Peljemo naprej do Pirša, ki pristane v Šmarju-Sap ves vesel nad nepričakovanim letom.

 

Naprej proti LJU, ko Boris sporoči, da je pristal v Podpeči.

Erzo pa se je še boril nekaj časa in potem pristal pri Ivančni.

Erzov komentar leta: PRVI JESENSKI DAN, KOT BI BIL PRVI POLETNI: Tolk kot se je danes letelo na drugih štartih se lahko leti tudi oktobra (izjema Grmada), zato je bil Smuk prava odločitev, le prevrtat je bilo treba inverzijo. Štartam prvi in ko drugi curijo – tud po 2x eni, se uspem obdržat gor. Igor in Faca opravita letni izpit z odliko, Pirš itak. Sam se nizek prilepim nizek v pobočje izvira Krke (prvič) in uživam do okroglih 5h. Sicer pa kdor je danes na Smuku prvič scuru, v drugo pa odletu se mu 50 km takoj odšteje. Mene je tako nabil le Pirš.:)

Še vizualizacija naših letov:

Glede na žalosten začetek, uspešno nadaljevanje – kakor za koga. Za ene bolj, za druge manj…

Danes podobno kot včeraj (SV, pa to), veter močnejši kot napovedan (Kovk 14/19). In ko se z Ukijem slišiva, je prva ideja Pohorje (pa smo žal prepozni…), druga pa – Zavrh. Čimprej. In sva zmenjena.

Na Šodr pride še Jean ob 12.30 in potem čakava Erza, ki pride čez 5 min. Ob 13h odideva, ko se ne javlja na pozive – in ob odhodu ugotovim, da je poslal SMS, da ne more… Pri Škorpijonu k Ukiju in gor.

Na startu zvemo, da se druga ekipa že zbira: Erzo, Mega in Suša. Piha lepo, na momente močno, lepe bazice zgoraj. Takoj postavimo in v luft: Jean (ob startu izgubi telefon, ki ga spravi Uki 🙂 ), pa jaz in potem še Uki.

Na desno in do Trebelnika samo dol, za robom (kjer je bil Jean že nevarno nizko) pa le začne dvigovati (in Jean je že visok) in kmalu poberem skoraj do 1300 (spodaj razrukano, višje bolj umirjeno). Vetra je kar nekaj, na momente močno (5-10 naprej). Uki nad ravnico proti Bistri, jaz za njim ob grebenu. Skoraj do Javorča; tam obrnem in nazaj; tudi Uki in Jean sta blizu. Nabiramo in zgubljamo. Pridem nazaj na start, pred katerim se mi udre in kjer ravno startuje druga ekipa. V začetku so vsi nizki, jaz pa sem spet v razrukanem območju. Nekaj časa še nabiram, potem imam počasi zadosti in se odpeljem proti Vrhniki (Jean pa za menoj). S 50+ čez Vrhniko in scurim pod Hribi,

Jean malo prej.

(Jeanov let)

Ko začnem pospravljati, se začnejo oni pogovarjati o višini 1800 in kdo je kje v bazi (Mega na 1900) in take štorije, da se moj dosedanji lep in zadovoljiv let spremeni v kr neki… Jean brez komunikacijskih sredstev pride do mene.

S štopom na prestopanje pridem do LCja na šodru in potem poberem Jeana, Mega, ki je pristal pri BJju

in Ukija v Sinji Gorici.

Erzo je seveda odpeljal domov…

Vseeno niso bistveno bolje vnovčili svojih bajnih višin 🙂 🙂 …

Še vizualizacija naših letov

 

Zjutraj je bolj kilavo, SV z V tendenco in z Ukijem se dogovoriva za kasneje. Kasneje pride in ni nobene druge ideje kot Zavrh (Slivnica 4/8 V, Krim pa itak skoraj nikoli ne dela…). Kar imam čas le do 17h, se dogovoriva za 14h pri Škorpijonu (to bo pa ja dovolj za en lep let…), Mega pa pride z Erzom malo za nama.

Na staru pihne, kadar pihne, mogoče 2-3 m. Postaviva takoj in počakava, da vsaj malo pihne. Potegnem in v luft. V levo lepo držim višino do slemena, dvigne pa me tudi malo ne. Na slemenu nula. Za robom tudi nič in poskušam naprej proti Škorpijonu. Pred pristankom dobim za robom neko rahlo piskanje in vrtim -0 nekaj obratov in scurim na uradnega (Očitno sem daleč precenil rezervirani čas za letenje :-).

Uki nekaj minut za mano stopi na tla zraven mene.

Erzo in Mega pa ravno na startu. Mega ugotovi, da bo v peljal Erzov avto dol, Erzo pa se vrže dol in… zajadra (ravno takrat mimo naju na pristanku lepo pihne gor). In se zapelje proti Bistri in nazaj čez Borovnico v Dražico na pristanek…

Danes pa je bilo težko odločiti se kam, saj je povsod prej ali slej napovedan dež. Spet se z Ukijem usklajujeva in na koncu ugotoviva, da bo najmanj tvegano, če gremo na Kovk. Razpošljem zborni SMS.

Med potjo na Vrhniko Mega javi, da je na Vipavska in Goriško že v dežju. Ko pridem na Železniško, so tam že Uki, pUNČKa in Erzo,  ki že spremenijo cilj: na SV – Donačka. pUNČKa odstopi od udeležbe.

Mega že prihaja in gre mimo do LJU, kjer se preostali trije naložimo k njemu in na Štajersko. Proti koncu vigl-vagl po Erzovih bližnjicah do vznožja Donačke in gor na start.

Nekaj jih v zraku že jadra, nekaj startuje. Hitro začnemo postavljati v lepem vetru. Erzo in malo kasneje Mega, Frenk in še nekaj domačinov odletijo, potem veter začne slabeti. Dvakrat poskusim dvigniti, pa mi ga vedno zavrti na stran. Klobasa kaže občasno Z, dokler eden od domačinov ne pove, da je v rotorju, kadar v resnici piha bolj z V. Erzo in Mega vrtita in tudi nekaj nabereta in se odpeljeta na Ženčaj (z mojega vidika predvsem Mega, kar pa moram glede na naknadni Erzov protest popraviti :”..protestiram nad zapisom da je predvsem mega navrtel, bil sem lepo prosim celih 60 m višji kot on tako da sem navrtel predvsem jaz ali pa oba, tako kot je zapisano pa je narobe – si pa imel na očeh le njega ker je bil nad štartom…  🙂 ”  🙂 ) . Veter medtem skoraj povsem ugasne..

Prestavim se bolj v levo in potegnem, ko spet malo pihne. Uki pa še čaka. Le nekajkrat zavjugam in scurim na pristanek,

ravno ko se Mega vrne nad start in toplanda.

Erzo pa pristane na lokaciji napačno imenovanega starta »Žetale JV«

in še tega (še neevidentirano) odleti…

Končno odleti tudi Uki in se samo odpelje na pristanek.

Medtem pride z avtom dol tudi Mega. Najprej greva pobrati Erza, nazaj na pristanek po Ukija in gor na ogled Ježevega starta. Piha z leve (V), zato hitro opravimo.

Ker smo le malo pod glavnim štartom Donačka gora, gresta Erzo in Uki še enkrat gor, midva z Megom pa na start Podnožje Donačke, ki je lep, žal pa piha z leve V in Mega me hitro prepriča, da nima smisla tvegati v takem vetru. Ko odhajava, se mimo pripelje Erzo, ki pristane globoko v dolini, kamor se zapeljeva še midva.

Uki pa na koncu odstopi od letenja in se pripelje dol.

Potem še malo neuspešno med grizečimi oblaki in dežjem krožimo po Halozah, da bi našli še kakšen »tolažilni« novnov start zame (ki bi ga seveda odletel predvsem Erzo), pa nič.

Na koncu se ustavimo še na Štatenbergu, ravno ko začne kapljati. Erzo sicer raztegne padalo in poskuša, pa ga dež dokončno ustavi.

Potem pa gasa proti LJU skozi vesoljni potop  pri Slovenskih Konjicah.

Danes Uki vse naštudira in zagotovi luknjo brez dežja (ki je sicer napovedan več ali manj povsod) – Buzet. Jaz se sicer malo ogledujem po Štajerski, pa me Uki hitro prepriča. Erzo razpošlje zborni SMS (čeprav je sam bolj za ne…).

In se dobiva z Ukijem na Železniški ob 12h. Sama. V dežju do Unca, kjer se v FIATA naložita še Mega in Emil. In gasa dol. Na Črnem kalu nekaj sončka (bravo Uki !!!).

Na startu na Buzetu ob prihodu kar močno piha, pa še malo začne deževati. Malo počakamo.

Potem se porihta, vetra je bistveno manj in se spravimo v postavljanje (razvoja je sicer kar nekaj, pa tudi nekaj sončka je vmes med bolj ali manj temnimi bazami (na cca 1000). Veter spet malo pojača.

V luft Emil, Mega, jaz in Uki. Od starta naprej ven gre samo gor in kmalu sem 300m više. Emil gre levo pred grebenom, Mega in Uki kar naprej nad dolino. Zamislim si, da bom kar rinil naprej (izogibajoč se temnim bazam, tam nekje pri Mlunu pa se bom odločil… hahaha). Pa Uki omeni Megu, da gre včasih le 7 naprej in Mega potrdi. Pogledam in imam občasno 1, 3, in celo -3,2 !!! Ko poskušam malo navrteti, sem po dveh obratih že nazaj pri grebenu (50+). Pa spet naprej po polževo (kje je še ta Mlun ??!!). Uki izjavi, da mu vse ni všeč in da gre dol in potegne ušesa. Mega pozdravi to idejo in zavije nazaj z namenom toplandati. Uki je počasi (tudi z ušesi) na tleh na travniku nekaj pred rondojem.

Jaz pristanem nekaj minut za njim (brez ušes, je pa nad tlemi res močno – ampak vse je bilo zelo laminarno, skoraj nič razrukano).

Malo za nama pristane tu še Emil (ki nas je posnemal – je videl ušesa pa to…).

Mega je samo pljusknilo čez start spet v višave, tako da samo porine spet naprej in pristane na travniku ob cesti malo više ob cesti za gor.

Uki kmalu dobi štop in reši FIATa.