Danes lep, sončen dan; više gori napovedan močan S, termika temno rdeča in baje do 3000 🙂 . “Torej bo to ta dan”, reče Erzo, ko že pred 10h pokliče za takojšnjo akcijo za smer Dražgoše->morje (Mega s Sušom in še kom gredo na Gozd -> morje…). Jean na Goriško-> Kras.

Pa se z Vanjem uskladiva in priključiva glavnini jate (oziroma bolje: glavnina jate se zbere v Faacovem transporterju) – Erzo, Poje, Čepar, Pirš in midva.

V Železnike in desno v Rudno na uradni pristanek, kjer počakamo še Igorja.

Na startu gužva Krokarjev, ki jo mi še povečamo do natrpanosti štarta (“toliko jih tu še ni bilo hkrati…”). In drug za drugim v luft. V začetku se vsi matrajo, pa potem nekako spajsajo v višave. Med zadnjimi jaz, Faaca in Igor.

Seveda se tudi jaz kar matram, da najdem steber in ga obdržim in potem navijem do 1700 nad greben Dražgoške gore (razrukano, ozko, padam ven, pa spet najdem). Ker više nekako ne pridem (da bi se odpeljal preko Starega vrha ->morje), grem proti Ratitovcu, zgubljam, spet nabiram (močno, razrukano, meni nesimpatično, pa še gmajne so blizu). Naši so se odpeljali neznano kam, tudi domačini, nekaj jih kroži tudi tu in med Ratitovcem in Železniki (tudi dosti nižje). Odreši me Faaca, ki objavi, da mu je tega zadosti, da je pričakoval nekaj drugega in da gre dol in na Lijak.

Vanjev komentar leta: Čist preko mojega znanja in toleranc. 

Tudi Igor se nekako strinja s tem, da gre dol.

Igorjev komentar leta: Odprava zelenega zmaja ali kako za…ti dan-prvič

 

Odpeljem se nazaj proti startu, namesto pristajanja dobim spet lift v višave in se proti vetru zapeljem čez Sv.Križ – Kališe proti Selški dolini. Razrukano, 15 naprej, nazadnje zavijem nazaj s 50+ in pristanem na uradnem pristanku (?).

Ob meni pristane še domačin Rok. Ob pospravljanju naju pride opsovat lastnik travnika.

Ostali naši so pa odleteli bolj ali manj razrukano bolj ali manj daleč (pa ne -> morje…).

Erzov komentar leta: scuru prvič

 

 

 

 

Pojetov komentar leta: Prav to sem si želel – priletet do avta. Naslednjič pa do doma.

ŠE VIZUALIZACIJA vseh ostalih NAŠIH LETOV

Vanja in Igor sta kmalu pri meni in proti Soški dolini. Še v Železnikih  pokliče Erzo ( “danes ni ravno ta dan…”), da gre na popravca na Stari vrh.

Erzov komentar leta: scuru drugič

Med vožnjo se uskladimo (v povezavi s podporo Kantetu), da gremo na Kobalo.

Vanja polaga ovinke s svojim oklepnikom, kot da je F1 (Igor pa s svojim avtom za nama). V Ind.coni naloživa Kanteta, še enega scurjenega in Igorja in gor.

Na startu le nekaj tujcev, skoraj prazno, veter idealen. Postavimo in v luft.

V začetku se malo matram (in malo tudi rukne), da najdem, potem pa dobim in nacentriram pravi steber in do 2000 brez stresa v lepem vrtenju kot po putru (nazadnje gre 4,5 gor)… Vanja se mi pridruži in se z 2000 odpelje proti Mrzlemu vrhu, Igor je niže odpeljal že prej. Sedaj gre samo še dol. Vanja se obrne pri Vodel vrhu nazaj, da bo na Kobali poskušal še nabrati, pa se bolj ali manj odpelje na rezervni pristanek (Ind.cona, kjer je motorinček).

 

Igor je obrnil pod Mrzlim vrhom in se lepo odpeljal do uradnega pristanka.

Igorjev komentar leta: Odprava zelenega zmaja ali kako za…ti dan drugič. V tolažbo sta mi Kantetova:
“Ima dana više nego kobasica”
in filozofska:
“Vse je za nekaj dobro”

 

 

Sam pa uspem nabrati cca 300m na Vodel vrhu in se odpeljem naprej v Mrzlega, do konca do zadnjega roba (ves čas samo dol). Obrnem v upanju, da se pripeljem nazaj do Tolmina, pa ni nikjer tistega močnega vetra iz smeri Kobarida (o katerem ves čas govorijo po postaji tečajniki-tandemaši), tako da komaj  uspem priti do kampa Gabrje.

 

Še vizualizacija naših treh letov

 

Igor me reši in v Tolminu preda Vanji in gasa -> GO ->LJU.

Na poti proti LJU se ustavim v Seničnem. V je kar močan, vendar eden le starta in kar nekaj časa jadra (in tudi lepo pobere). Gašper ima nove tečajnike na pristanku. Samemu se mi ne da gor, bi pa se še rad spoznaval z M-om.

Malo čakam, ko pa se že odpravim, prideta dva, ki bi tudi šla leteti. Potegneta me gor.

Na startu podobno kot včeraj, le da danes tudi kar pihne gor (prej je bilo ves čas gor, zdaj je začelo mešati). Kot zadnji potegnem hrbtno M-a, ko pihne gor (da vidim, kako se obnaša – in gre res lepo gor), se obrnem in ga zbalansiram kot Delux 🙂 in stopim v zrak.

V začetku me malo lifta in gunca, proti V gre 15 (ona dva skoraj stojita), bolj zunaj pa me spusti in se po nekaj vjuganja zapeljem na pristanek.

Erzo pa je danes serijo rešil na Trčkovem.