Danes napovedan šibak Z, pa na Kovku, Slivnici in Krimu sunki tudi do 10. Erzo lahko šele popoldne (pa kam blizu), tako da se jaz na koncu zmenim z Jeanom za Slivnico.

Na Vrhniki prisedem k Žigu Valentiču (ki ga skombinira Jean za skupno akcijo) in na pumpo v Cerknico. Tu se nama pridruži Jean in gor (zadnji del kar lepo zasneženo).

Na startu snežna idila s pogledom na jezero (kot se vidi tukaj). Piha Z precej z desne in na momente res kar pihne (sunki 10). Postavimo in v luft: Jean, ki ga zlifta s starta kar naravnost gor v levo, pa jaz z Rookom in na koncu še Žiga.

Naprej gre komaj kaj, na momente močnejši sunek kar zagunca. Visimo kot salame in v tangicah me začne hitro zebsti v noge. Zato se odpeljem ven in naravnost naprej proti pumpi (saj se ob grebenu brez gasa, ki ga nimam, pomikam komaj 5-10). Zunaj pa kar drži in celo dviguje, tako da sem do pol poti skoraj na isti višini, šele potem začne iti po liftu dol. Vse do tal je močno, tako da se po liftu spustim na travnik nekaj pred pumpo.

Zoranov let

Jean in Žiga visita še nekaj časa, potem Žiga spusti na travnik pri Martinjaku,

Žigov let

Jean pa ob grebenu z gasom pririne do Cerknice in pristane ob meni.

Jeanov let

Počakam v Mercatorju, da rešita avto.

Medtem, ko smo mi na Slivnici, pa Erzo reši serijo na Korenu,

Erzov let

Erzov komentar leta: Sem bil že na poti na Sv. Ano, saj na Slivnici, kakor na Krimu piha Z. Toda po Barju je videt V, zato v paniki na Drenov griču zavijem za Horjul in že kličem deca od računovodkinje, ki mi je zadnjič oblubu, da bo šel z mano za šoferja, če bom rabu. Doma sta v Horjulu in danes nima časa, ker čaka stranko. A jaz pa nisem stranka !? V še hujši paniki se domislim fanta naše Žane, čigar telefonsko sem zadnjič prdobu za enak namen. Rekla mi je sicer, da mu bo dala mojo, da bo vedu kdo ga kliče, ko ga bom takole klical. No pa mu jo ne da, tako da ne ve kdo ga kliče in dvigne telefon. Spusti avto, vse super. Doma me potem hčer sprašuje: kakšen, da se mi zdi, jaz pa, da se me bom preveč opredeljeval, ker sem jih videl že nekaj, je pa prvi, ki ima izpit za avto!

Na poti domov pa naredi še enega novnovnovega 🙂 .

Erzov novi

Danes lep sončen dan s SV  (tudi 9/15 dopoldan na Kovku). Kar neodvisno smo vsi za Lijak (prvi bi šel Jean – in tudi gre…).

Ob 12.15 pa se dobimo na šodru: Manca, Erzo in jaz. Manca pohodi gas do Unca, kjer naložimo še Mega in pod Lijak. Jean sporoča, da so razmere OK in da je kar gužva na startu. S kombijem gor na start. Še nekaj jih postavlja.

Takoj postavimo in v luft: Erzo, Mega, jaz in Manca. V zraku je živahno in lepo dela, vendar ni počitka. Okoli starta naberem in potem proti Zmajarski. Tu naberem še do 1200 in se zapeljem le malo naprej proti Čavnu (Skretu). Le enega vidim nad Čavnom, pa enega daleč zunaj, ko se vrača in … si ne upam naprej, ker se (glede na živahnost v višinah) bojim burje za vogalom (?!). Skratka, nazaj na Zmajarsko in tu vrtim blizu Mance in potem spet s 1200 kar naravnost nazaj na Lijak. Potem pa čez na Danijela in naprej do Škabrijela. Tu spet nekaj naberem skupaj z Erzom (ki jamra, da ga zebe in da bo šel kmalu dol) in nazaj. Na Danijelu (proti vetru) precej zgubim (spet sva blizu z Manco). Pa se izpod Lijaka le rešim in naberem nad rob. Manca je že šla na pristanek, Mega javlja, da prihaja z Danijela in bo tudi šel pristati. Zapeljem se nekje do kasarne (tu me nadleti Erzo, ki še kar rine naprej), potem pa ven nad dolino in v velikem zavoju po 1.30h na pristanek.

Zoranov let

vizualizacija leta

Malo še poklepetam s Konradom, potem pa z Manco in Megom še počakamo “podhlajenega” Erza.

Erzov let

vizualizacija leta

Takrat enkrat pa pristane tudi Jean – ampak kar na startu.

Jeanov let

Jeanove fotke tukaj.

Nepričakovano dober (delovni) letalni dan.

In šele ko pogledam vizualizacijo Erzovega leta, vidim, da sva skoraj ves čas (mojega letenja) vozila kar blizu skupaj 🙂 .

Ob 11.40 na šodru. Smer Zavrh. Pa je Zavrh še ves v bazi in  Erzo, Emil, Domen in jaz gruntamo (v telefonski povezavi z Ukijem) kako in kaj. Še Idrci in drugi so v akciji. Pade ideja za Slajko in Emil stopi na gas.

Ko pridemo gor na start, so nekateri v koči na čaju, saj piha dokaj čudno (občasno sunkovit S, ne SV, ampak direkt z Blegoša). Čakamo in modrujemo, dokler se ne zberemo vsi udeleženci. Franciju (Revnu) se ne zdi najbolj primerno, Niko pa začne pogumno postavljati. Ostali opazujemo. Ker Niko le ne potegne zares, Erzo postaja vedno bolj nervozen, saj je serija v vedno večji nevarnosti…

Postavi sam in potegne, ko je nekaj manj S vetra. Takoj ga liftne in zanaša v desno. Rine naprej, šejka ga in še kar dviguje. In potegne še ušesa. Nam se zdi, da ima v zraku kar živahno in nobenega več ne mika, da bi šel za njim (Erzovo kasnejše tolmačenje: nihče ni imel jajc…). Čez nekaj časa Erzo pristane doli ob glavni cesti pod zastavo.

Erzov let

Ko se še malo umiri, potegne še Niko (ki je prej že skoraj pospravil) in odpelje ven v podobno situacijo kot Erzo.

Po postaji slišimo, da sta na Zavrhu Uki in Manca in da je Uki že v zraku…

Ukijev let

Čez nekaj časa vsi Slajkarji soglasno ugotovimo, da nam ostalim res ni treba in se počasi spokamo dol. Poberemo Erza in na Vrhniko.