Že skoraj obupam danes (lep dan – vsaj jutro, vendar pa vetra  tudi krvavordeče na Primorskem (sunki čez 30 na Kovku in tam okoli…), pa pokliče Manca, da bi šla na Skirco testirat nov H&F zic  (pripravlja II.klaso).

In sem že na poti na Vrhniko. Erzo še ne more. Ker se bojiva, da bo močno, najprej pogledava na Hribih, kjer pa je čisto z desne (in močno, vendar ne pre-močno 🙂 ).

Mega javlja, da je v Logatcu znosno in se prestaviva tja.

Na vrh z LCjem in tu je kar močno (5/9,4). Postavlja Manca in postavljam Nuptseja jaz. Mega pomaga malo enemu, malo drugemu, da nama ne odnese padal.

Odleti Manca in vriska (najbrž, ker so tangice zakon 🙂 …).

Malo balansiram in odletim jaz… in pristanem na vznožju griča.

Zoranov let

Zoranov let

Mega pripelje LCja z vrha in naprej po opravkih. Midva pospraviva (v plundri) in nazaj na Vrhniko.

Manca naprej po opravkih, jaz na Hribe, kjer se dobiva z Erzom.

Erzo raztegne arhivskega XC2, jaz pa imam namen malo posušiti Nuptseja.

 

Po malo dvigovanja in balansiranja odleti Erzo prvič. Odletim malo za njim še jaz.

Zoranov let

Zoranov let

Potem spodaj malo dvigujem in sušim, medtem ko Erzo odleti še 3x…

Erzov let

Erzov let

Erzov let

Erzov let

Erzov let

Erzov let

 

Danes je potreba že velika, pa še Pavlič je malo podražil z Dobrovljami… Čeprav vreme ni ravno super (SV, močan na Primorskem, osrednja SLO pokrita) se (glede na zbrane informacije) dogovorimo za Zavrh.

Ob 14h na Šodru Erzo in jaz proti Škorpijonu in za nama še Slak. Pri Škorpijonu se z Erzom preseliva k Slaku in pospešeno gor. Na Zavrhu je zima, vendar ni pretirano snega (10-20 cm).

Na startu se samo maksimalno oblečemo in postavimo. Nebo pokrito, vetra celo malo (pre)malo. Slak pride zadnji, pa raztegne svojo II.klaso (River+star zic) čez naju (jaz zelo previdno postavljam in dvigujem, da ne bo spet kakšna štala…) in odleti. Erzo me počaka s svojo II.klaso (Mantra4 +zaprt zic), da preverim in odletim brez vozlov s svojo II.klaso (Rook+tangice).

In smo vsi v luftu in nepričakovano dobro drži. Do antene in nazaj in proti Vrhniki. Pristanem na fuzbal placu.

Zoranov let

Zoranov let

Malo za mano pristane ob meni Slak, Erzo pa z lepo višino čez naju na Staro Vrhniko.

Erzov let

Erzov let

Prvi pravi mrzli zimski let. Ko pospraviva, greva z LCjem po Erza in vsi do Škorpijona.

Danes podobno kot včeraj (megla in oblačnost J odLJU in močan JZ čez spodnjo diagonalo SLO) in sploh ni dileme, da gremo na Gorenjsko. Moj predlog je Zabreška planina in ob 13h je zbor na Britofu: Slak, Manca, Faaca, Urška ter Erzo in Mega.

Faaca pride s transporterjem in reševalnim motorinčkom (logistična samozadostnost 🙂 ), tako da se preselimo k njemu in gasa. Komaj omenimo kakšne druge variante in (po skipanju motorinčka pri Žirovnici) že rinemo v klanec proti Valvazorju; odcep na desno (slabša cesta) nas le malo upočasni, zato pa nas prehuda strmina proti Zabreški nepreklicno ustavi (transporter je žal pretežek). Robo ven in na rame in pešaka do konca ceste za cca 1/2 ure.

Na startu sonček in veter lahno gor. Hitro postavimo (Urškine fotke dogajanja) in v luft: Urška, Erzo, jaz (Manca mi počekira štrikce 🙂 ), Faaca, Manca, Slak, Mega. Razen Urške, ki odvije na desno in pristane pri Žirovnici,

Urškin let

Urškin let

ostali v ravni črti potegnemo proti Bledu in pristanemo bolj ali manj blizu slaščičarne…

Erzov najdaljši

Erzov najdaljši

Zoranov let

Zoranov let

Faacov let

Faacov let

Erzo (organizira lokalni prevoz) in Faaca v reševanje transporterja (in Urške) nazaj pod Stol, ostali štirje (ki smo pristali praktično skupaj pri pristanku pod Homom) pa na kremšnite. Zoran organizira prevoz opreme in dela ekipe (Zoran, Manca) do sladkarij v Šmonu.

Ob mraku že skupaj nabiramo kalorije…

Primorska, vključno z morjem, v megli. Čez osrednjo SLO močan JZ. Na Gorenjskem pa šajba in topel sonček (in baje manj vetra, bolj SZ). Še Istok pokliče, če je kje na Gorenjskem zagotovljeno lepo jadranje 🙂 . Odločim se za projekte (saj jadranja ni zagotovljenega nikjer…) čim bolj proti Kranjski.

Sam se odpeljem do Martuljka in čez Srednji vrh nad Martuljkom okoli vogala do kmetije Jurež. Krasen topel sonček. Gospodar mi pove, kod naj grem čez njegove travnike gor na start. Čudovito travnato pobočje (malo grbasto), skoraj šolski start (če odštejemo vmes posejana drevesa…). Grem čim bolj pod gozd in takoj postavim (in lepo preverim štrikce). Dolina že v senci.

Ampak danes očitno ne bo moj dan: potegnem naprej (vetra tu gori skoraj ni), pa mi Rook noče gor. Ponovno ga naravnam (odstranim manjše šavje med štrikci) in potegnem drugič. Še vedno noče gor. Spet naravnam in preverim štrikce (ampak v bleščečem soncu jih sploh ne ločim od suhe trave…). Potegnem tretjič močneje, pa se komaj dvigne nad mene, potem pa se zloži na tla in pomeša štrikce.

Naslednje pol ure imam šolski primer razpletanja štrikcev.  In ob tem najdem: vsaj trije štrikci komande in D linije povezani v vozel (ampak to očitno že od prej). Razvozlam, razpletem komande do konca in postavim.

In elegantno odletim brez težav. Po sončku po putru nad dolino (proti Kranjski gre 50+), obrnem na travnike proti Martuljku, pa gre manj kot 10 naprej (res močan dolinc, ampak popolnoma laminaren, tudi trzne ne), tako da gre po liftu dol na manjši travnik ob cesti.

 

Zoranov let

Zoranov let

Pospravim in potem štopam… štopam…