Zjutraj že navsezgodaj Erzo pokliče: ideja – na Porezen. Takoj sem za. Samo še fizioterapijo opravim in se dobimo na Britofu Erzo, Mirko in jaz.

Obvoz preko Kranja zaradi privatnih zemeljskih obveznosti in že smo v Škofji, kjer v LCja na pumpi vskoči še Slak, ki je pridivjal za nami.

Železniki in potem skozi Davčo gor in gor in gor po vedno slabši cesti/kolovozu in še gor (in kratek ogled platoja – starta Vrše) in gor (in malo dol) in gor – in potem 10m pod kočo na Poreznu Mirko izskoči iz avta (ker ga je baje strah 🙂 se voziti še naprej po tem zračnem kolovozu 🙂 ).

Pobašemo robo in 10 min na sam vrh. Vetra skoraj nič in hitro postavimo v prečudovitem jesenskem popoldanskem nizkem sončku…

Vratolomno odleti Slak kar v strmino proti J. Potem Erzo v drugem poskusu manj vratolomno v strmino proti JZ. Z Mirkom postaviva na SZ pobočje. Ko prvič potegnem, podrem po razbremenitvi Rooka ob preskoku ostankov manjšega zgodovinskega strelskega jarka. Potem elegantno odleti Mirko in takoj za njim še jaz.

Slak navrti nad start cca 150-200m in mi/nam izgine neznano kam (ves čas je govoril in navijal za Sorico in od tu žalostno pogledoval v tisto smer ? 🙂 ).

Zapeljem na levo ob grebenu proti zg.Vršam in še pri startu Vrše preverim, če bo res Erzo toplandal na Vršah in reševal LCja – zdajle bi tudi jaz še lahko pristal …BO…, potem pa zapeljem nad dolino ?! in počasi proti pristanku.

Zoranov let

Ko pristane Mirko čez kakšnih 10 min ob meni na uradnem pri ETO Cerkno in Erzo še kar vrti v višavah ob Vršah, pove, da je Erzo toplandal na Zg.Vršah.

Erzov Porezen

In potem še enkrat tam startal (in naredil še enega novega ! kako se jaz nisem tega spomnil 🙂 ). Ko pospraviva, Erzo še zmeraj nabira minute nad Vršami (tu mu pa ni treba pristati in še enkrat startati, ker ga že ima 🙂 ). Slak javi, da je pristal na drugem koncu Cerknega. Ko se dobimo v bifeju, Erzo še vedno nabira nadaljnje minute. Zračunamo, da imamo dovolj časa za kakšen slow food (1 ura peš gor do avta in še ena ura z LCjem dol…) in se prestavimo v bližnjo gostilno. Ko smo že sredi lokalnih dobrot, Erzo zgoraj le pristane.

Erzove Vrše zgoraj

Že pozno v temi večera končno le pride do nas. Večina ful zadovoljna z današnjo izbiro in rezultati   🙂 .

Čeprav se že po poldnevu z Erzom usklajujeva kam (na projekte na Kovku) in je odhod z Vrhnike okoli 13.30, je glavnina uporabnega dneva že mimo.

Na mitnici v Logatcu pobereva še Slaka in do Anje, kjer naložimo še Lokovška. In z LCjem gor za Kovkom mimo Sinjega vrha (in Oblega vrha) do zadnje kmetije pod robom pod Navršami.

Na sedelcu ne piha skoraj nič in pripravimo. Prvi odleti Slak le z malo zatikanja za drote pastirja. Potem je Erzo, ki se zatakne nekaj bolj, pa vseeno spelje od prve. Potem potegnem jaz Rooka malo s poševnega pobočja in mi ga sesuje na stran na kamne in posušeno travo v kepo.

Štrikce  potem razpletava s Frenkom  (predvsem on, ki mu gre res super od rok 🙂 ) naslednjih 15 minut. Erzo javi, da je pristal.

Erzov let

V drugo postavim bolj na (sedaj izpraznjeno) sredino sedelca in potegnem v praktično brezveterju – in brez zatikanja speljem čez drote. Levo pod grebenom lovim vsako dviganje in se pred Podrto odpeljem nad ravnino in pristanem pri Anji.

Zoranov let

Tudi Frenku ni uspelo od prve (nula+sesutje nenapihnjenega padala), tako da pristane ob meni kakšnih 20 minut kasneje.

Do  Anje po Frenkov avto, naložimo Luka po vrčku piva, še po Erza pri daljnovodih in čez Ajdovščino na Col in po LCja.