Tudi danes je Uki naštudiral zadevo. Vetra manj, obračal pa naj bi na JV. Največ termike napove okoli Slivnice (:-) ).

Zaradi zemeljskih obveznosti sem prost šele ob 13h, ko so Erzo, Mega, Uki, Faaca in še kdo že na poti na Slivnico.

Malo pred 14h prestopim na mitnici Logatec k Deluxu in Špeli in (prej sem sicer malo lobiral za Gorenjsko, čeprav mi je jasno, da danes ne more biti tudi približno ne tako, kot včeraj) in proti Uncu. Vmes zvemo, da je Faaca že scuril in da ostali čakajo, saj na startu trenutno ni vetra. Z Lijaka zvemo, da je doli OK, Kovk premočan (5,5/9,2 JZ). Faaca bi izpod Slivnice odšel na Kovk (ali Lijak).

Mi trije kar podaljšamo do Postojne, kjer se priključi Jean (ki je medtem našel svojo (ne)odpeljano opremo 🙂 ). In na Lijak.

Na startu le nekaj tujcev, veter primerno močan. Potegne Jean, potem Boris in jaz. Vetra in termike je kar nekaj.

Hitro poberem nad 1000 in se odpeljem do Zmajarske, tu še nekaj naberem in nad grebenom prek Čavna protu Kuclju. Tule me nekajkrat pošteno zgoni (da se tudi jaz spomnim na Kavčiča…) in če grem pred greben, ali na rob, je povsod razgonjeno (Boris in Jean sta bila malo prej tu višja in jima je bilo najbrž lepše). Čez polico pod Modrasovcem me splakne z -3 (max -6) dol v luknjo na 900 in že bi šel pristajati proti Ajdovšni, če ne bi Boris povedal, da je bil tudi Jean zelo nizek in je vseeno lepo priklopil Hubelj. Pa se zapeljem naprej, potunkam do 800. In potem že malo piskne še pred pobočjem in potem kar zdivja gor na 1000. Naprej do Podrte od koder se s 1100 odpeljem na Vipavo.

Boris (visoko) in Jean (nekaj niže) sta že čez in lepo nabirata (vsaj tako je videti). Še pred Plazom zunaj nad Vipavo dva vračajoča padalca pokažeta dviganje in takoj se pri njiju in naberem na 1100. Naprej do Lovske pa je vedno bolj razgonjeno, jojo… Jean se vrača in je nizek (glede na malo prej), Boris je z 1700 (nad streliščem) že na 1100 pri Hieronimu. Pri Lovski obrnem nazaj in pod grebenom v veter zoprno do Gradiške, kjer pa še nekaj časa nabiramo in zgubljamo kar vsi trije bolj ali manj skupaj. Jean se zapelje proti Kovku in na sredi odvije proti Anji.

Jeanov let

Boris nekaj za njim in skoraj priklopi Kovk. Sam še malo vrtim visoko nad Plazom in se potem zapeljem naravnost mimo Zemona do Anje.

Zoranov let

Boris pa nazaj na Vipavo in pristane nekaj čez AC.

Borisov let

Špela najprej pobere naju z Jeanom, potem še Borisa in proti domu…

Nobeden od nas ni kaj zadovoljen z današnjim letenjem, še sploh pa ne Faaca, ki je prišel nekaj za nami na Lijak.

Faacov let

Ko se vozim proti LJU, pa Erzo in Uki kar ne moreta prehvaliti današnjih lepot Slivnice…

Spet Uki naštudira situacijo in sporoči: danes Gorenjska. Na Primorskem je sicer modrina, na Gorenjskem pa dokaj pokrito. JZ občutno manj kot zadnje dni. pUNČKA je že zjutraj za in Uki skliče jato za 12h pod Gozdom. Malo se sicer vreme spreminja (v Vipavski bolj mrčasto, po Gorenjski pa bolj prosojno) in vedno bolj potrjuje to izbiro.

Na Britofu presedem k Manci, Uki, Delux in Mega pa so v Ukijevem avtu. Pod Gozdom že nekaj avtov. Še midva k Ukiju in gor.

Na startu še ni gužve, se pa začnemo nabirati. Vetra nobenega. Čakamo. Titov ravno pristane spodaj (po matranju okoli starta in scurjenju). Poje starta (časovna stiska) in scuri. Bergant malo kasneje enako. Potem čakamo do 15h, ko je start že čisto zabasan.

Malo pred 15 uro pa začne nabijati. Mega postavi. Pride še Erzo (zakaj smo že mi šli toliko prej 🙂 …). In potem nekaj redkih starta med piši vetra: tudi Mega, Uki (s testnim Tritonom 2 🙂 ), Erzo in Delux. Odlifta jih v višave prav neokusno (samo naprej naravnost gor…). Potem je spet nekaj časa premor (mogoče še  dva, trije startajo). Vidimo, da je v višavah veliko vetra. Naši se oglašajo z višav nad 2000 in jih kar goni. Na startu že morje padalcev, pa vsi čakamo.

Ko se pri nas spodaj malo stabilizira (manj sunkovito in daljši časi bolj enakomernega vetra) potegnem tudi sam, nekaj za mano pa še Manca (ko se malo razredči gužva startujočih).

Čeprav močno, je laminarno in gre kar samo gor. Naslednji 2 1/2 ure čistega užitka brez veliko dela: grem do Potoške, nazaj, do Dobrče (okoli 1900) in še malo naprej, pa spet na Kriško. Potem na Storžič kjer malo uživam okoli samega vrha in tik nad njim. Z njega pa se zapeljem z 2100+ naravnost proti Ambrožu in še tu malo drajsam, preden pristanem pod Grajcem.

Zoranov let

vizualizacija leta

Erzo se je zapeljal že na začetku v to smer in pristal v Kamniku.

Erzov let

Mega je že malo prej toplandal in rešil Ukijev avto in tudi Manca je že pristala nekaj nazaj. Ko pospravljam, pristane zraven mene še Uki

Ukijev let

vizualizacija leta

in nekaj za njim Boris (ki sta imela v drugem delu “tekmo” do sem).

Borisov let

vizualizacija leta

Vsi veseli ko radio, saj takega letenja (sploh zame) že dolgo, DOLGO ni bilo !! Neprecenljivo !! 🙂 . Kar nekaj klicev in sporočil foušije za našo izbiro pride, še predno nas pride Mega pobrat 🙂 🙂 .

Uki že zgodaj da pobudo za akcijo – Buzet, saj Parapente pravi, da bo tam še najbolje (spodoben veter glede na nabijanje JZ sicer po SLO). Meni se zdi OK. Tudi Mega in Erzo sta za, Jean še neodločen, s tem, da je Erzo na terenu v Izoli – brez opreme.

In hitro organiziramo rešitev: med tem ko vozim na Vrhniko, Uki gre po Erzovo padalo k njemu domov, iz njegovega avta pobere instrumente in potem se odpeljeva na Unc. Tu malo počakava in prestopiva k Megu in gasa proti Buzetu. Erzo je medtem že spravil Nevidnega na obrate. Ta ga sname v Izoli in gasa proti Buzetu.

Ko pridemo od zadaj na Zavoj, je Nevidni že v zraku, Rabič (ki je vse dostavil na start iz Buzeta) ravno startuje, Erzo pa čaka na opremo. Vetra je kar nekaj in to precej z J smeri. Seveda je sedaj prvi pripravljen Erzo in odleti. Tudi preostali trije hitro postavimo. Uki in Mega mi pomagata, da ujamem pravi trenutek in smer vetra in sem v luftu.

Erzo je med tem že nabral in skupaj z Jožetom se odpeljeta proti Rakitovcu in naprej.

Poskušam nabrati desno, pa samo zgubljam in sem že kritično nizko. Odpeljem se ven nad pobočje, kjer sem že skoraj na tleh. Pa mi Mega po radiu daje navodila, ko zapeljem v ozko dviganje, sledim jim, kolikor morem, ostro vrtim, spet njegove korekcije… in me reši 🙂 ! Ko sem spet nad grebenom, je za spoznanje manj razrukano (ampak daleč od prijetnega letenja v termiki). Še Uki in Mega sta v zraku in potem vrtimo in nabiramo in zgubljamo in… prav visoko ne pridemo. Ko mi je počasi zadosti tega rukanja in jojo-ja, se odpeljem naprej po grebenu proti Raspadalici in ven proti Buzetu. Pa nad spodnjimi grički dobim še nekaj dviganja in še malo zavrtim, preden po uri “letenja” pristanem blizu rondoja.

Zoranov let

Ko pospravljam, Uki dobi neko bombo, ki ga izstreli v višave, Mega je tudi tam zraven in potem se za stopničko više vozita proti Raspadalici in še sem in tja (zdajle sem pa kar malo fauš, da sem že odstopil).

Erzo sporoči, da sta z Rabičem pristala pri Kozini in da se bo sam reševal proti domu.

Erzov let

Nevidni skladno z napovedjo pristaja nekaj po 15h (ima nadaljnje zemeljske obveznosti) blizu mene. Ukiju je počasi tudi zadosti (kasneje pove, da mu je na koncu kar malo slabo ratalo – najbrž je dobil morsko bolezen 🙂 ) in toplanda pri avtu.

Ukijev let

Mega pa se odpelje proti SLO. Z Nevidnim gor na start.

Z Ukijem odpeljeva Rabiču kombi dol na avtobusno in nazaj v SLO.

V hrastoveljski dolini še pobereva Mega, malo nabiramo šparglje in potem gasa domov.