Še Slak in Manca sta v igri, kaj in kam… Odpeljem se pod Ano in namerim na ravnici iz Podpeči 7/9,3 V, laminarno. Krim javlja 8/12 V. V takem nima smisla hoditi gor na Ano. Javim Mateji in Manci in se odpeljem proti LJU.

Vmes se koordinirava še malo z Lukom in pade ideja za okoli Kamnika.

Ko pridem v LJU, Luka pove, da Kamničani pravijo, da bi bilo… Mance in Slaka ne zanima, mi trije se srečamo na pumpi v Kamniku in do Bistričice.

Tu res ne piha preveč. Mateja in Luka naložita robo in gor po zasneženo posipani cesti na Okroglo. Po izohipsi do Erzovega in Domnovega starta, kjer piha lepo gor. Takoj začnem postavljati s pomočjo Luka in Mateje.

Občasno močneje pihne z leve strani dol iz smeri Velike planine. Vendar so intervali pihanja gor kar dovolj dolgi.

Potegnem in lepo dvignem, potem pa me odrine v desno (po platojčku, da ga komaj lovim – pihnilo je spet z leve), obrnem v veter in me kar na platojčku privzdigne. Najprej gre počasi naprej in dol, ko sem čez gozdni rob nad dolino, pa me liftne gor in malo zagunca. Najprej lepo drži, potem spusti po liftu dol v kotel Bistričice in pristanem blizu njunega avta.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravljam, odleti tudi Luka. V začetku ga zelo spusti, da je že dvomil, da bo čez, potem se visoko pripelje in pristane zraven mene.

Lukov let

Lukov let

Mateja odnese robo nazaj v LCja (ji ni več treba, ko je videla naju…) in pripelje avto dol. Moj novnov in 251. različni letos 🙂 🙂 .

Še na vročo čokolado v Kamnik in Silvester 🙂 …

SV in više vedno močnejši S čez SLO. Možnosti projektov vidim na treh lokacijah, od katerih ima vsaka svoje prednosti in slabosti 🙂 .

Mateja, ki je bila včeraj z Lukom za skupno akcijo, danes svojo udeležbo odpove zaradi potrošniških interesov 🙂 . Luka je še vedno za (in mora nabrati še cca 15 min leta, da bo izpolnil 80 ur letos 🙂 ). Mega bi mogoče lahko kasneje. Erzo ne more (ali pa mu ni treba 🙂 ).

Čeprav je doli na Primorskem največ vetra, se z Lukom odpeljeva na Vipavsko (Kovk 8/10,5 SV, kar ni tako slabo).

Pri Ajdovščini stopiva ven iz avta. Pri tleh po dolini od Cola pošteno piha, tako da sva s Planino opravila…

Do Branika in gor mimo gradu proti Govcu. Ko se pri kmetiji zasnežena cesta zravna proti Govcu – blokada ceste ! Grozilni napisi (da je to privatno zemljišče brez služnostnih bremen etc…) in za eno prikolico polen razsutih čez cesto. 10m naprej iz druge smeri – od Lukovca sem – enako. Kmet spodaj nama razloži situacijo (baje vikendaša-odvetnika motijo kroske in štirikolesniki, ki ropotajo mimo…)…

Nazaj na glavno cesto, proti Komnu -> proti Štanjelu -> Lukovec… in je šla ena urca lepega dneva… Mene itak zanima Lukovec (ki ga še sploh nimam), Luka bi pa odletel Govc.

Parkirava na koncu vasi. Na oglede čez rahlo zasneženo planotico. Občasno burja popusti. Luka predlaga, naj odletim sam (logistika) tako da grem nazaj po Rooka in spet gor na konec položnih zasneženih travnikov. Luka si ogleduje spodaj na robu, jaz se začnem pripravljati. Pride Luka gor in mi pomaga postaviti. Sunke oceniva na 9 m/s.

Kar nekaj časa čakava, da malce popusti (Kovk sedaj javlja 9/12 pove Luka) in hrbtno potegnem in porinem dol po položnem. Končno le speljem od pobočja. Proti dolini gre komaj kaj naprej, ko pa se usmerim bolj proti Braniku, se zadeva bistveno pospeši 🙂 . V močnem vetru se odpeljem nad “uradni” pristanek z Govca, obrnem nazaj v veter in se spustim po liftu na travnik.

Zoranov let

Zoranov let

Pospravim in do ceste, kamor se ravno pripelje Luka z LCjem. Predlagam, da zdaj njega zapeljem na Govc, pa je bolj za to, da greva na naslednjo lokacijo: Trstelj sever (in tam naprej kombinirava).

Cesta gor čez Trstelj je lepo splužena in suha (sploh v tem mrazu 🙂 ). Na sedlu v desno po gozdni cesti, ki pa je snežni kolovoz. Rineva do konca zvožene špure, ki je ravno na startnem travniku. Ko stopiva ven, piha konkretno z desne poševno od zadaj (gledano dol po pobočju) skoraj nek JV. V takem ne grem, predvsem pa moram skopati LCja iz snega… Rikvercam do primernega mesta, medtem pa se tudi Luka odloči da ne gre.

Nazaj dol v dolino in pod Lijak. Tu ravno pospravljata Valiča po zadovoljivem jadranju. Naloživa Aljaža (?) in gor. Aljaž(?) ima avto na parkingu, midva po snežni špuri dol na start. Piha še lepo gor.

Postavim Mentorja Luku po zasneženem startu. Potegne v mraz zahajajočega sončka in zajadra. Ko pridem dol, ravno pristane.

Lukov let

Lukov let

Dobre pol urce je naletel 🙂 …

Ker sem dopoldan zaseden, šele ob 12h začnem razmišljati kako in kaj. Pavlič je zjutraj lobiral za Lijak, potem sporoči, da je lepo odletel Poljane 🙂 (na Primorskem naj bi bila orkanska burja …) . Na Gorenjskem veliko novega snega in še vedno močan S veter (baje v upadanju). Erzo nejasen ali ja ali ne…

Mateja sporoči od Mance 🙂 , da bo Manca kmalu fraj in misli, da bo mogoče Zavrh. Pa mi za vmes (dokler se ne javi Manca) pride na misel krtina za Vrhniko: Hribi.

Se zapeljem dol (z vmesnimi Erzovimi provokacijami …), zarijem LCja v sneg in z Rookom in tangicami odgazim gor na grič. Spodaj ni pihalo nič, na vrhu pa J, JZ !!!. Od zadaj, po ravnem griču dol !!! Kje je zdaj ta SV ?!  Kljub temu postavim in potegnem. In ga komaj dvignem od tal in ga prisvaljka za mano.

Samo naberem in odgazim nazaj v LCja. O čem drugem, kot o novih startih na S sploh nisem razmišljal. Za tak veter bi pa bil mogoče bližnji Zaklanec, se spomnim, ko ždim v LCju. Gasa in proti Horjulu.

Tista dva ovinka iz Zaklanca gor, spet zarinem LCja v sneg in z nabranim Rookom (tangice že/še oblečene) odgazim do vikenda. Piha idealno gor (JV).

Razgrnem, potegnem in se odpeljem na zasneženo ravnico pri Zaklancu.

Zoranov let

Zoranov let

Vesel, da mi je ratal še en nov letos in ves pretenstan od tega snežnega motoviljenja. Spet pokliče Erzo in provocira… Odpešačim gor po LCja…

Na vožnji dol pokliče Manca, da itak ni nikjer vetra in da Zavrh nima pravega smisla… Gasa proti LJU…

Za danes smo se že včeraj dogovarjali za velike cilje: Vogel (še nisem odletel po nesreči…). Napovedan zmeren S, niže SV. In je zjutraj kazalo kar lepo po slikah. Ko pa pokliče Manca, me prizemlji z dejstvom, da na Kredarici piha s sunki tudi do 22 m/s SZ – Vogel pa je kar blizu tam… Malo še preverjamo in potem je vsem jasno, da na Vogel najbrž ne bi bilo najbolj pametno iti ugotavljati, ali bo, ali ne…

In se jata razdeli: Erzo, Kastner in jaz se odločimo za skupne projekte; ostali: Mateja, Luka, Manca, Mega, Jasna, Slak in potem še Faaca (in še kdo), se odločijo za Lijak.

Erzo pride s Kastnerjem do LJU in se naložita v LCja in za Savo via Litija.

Najprej gremo (na že ogledani in neuresničeni) Kresniški vrh. Nikjer tistega napovedanega S. Nasprotno, piha z desne in v hrbet J, JZ. Erzo sicer postavi in tudi jaz sem že v tangicah, ampak 1 uro samo mencamo v mrazu na dopoldanskem sončku na mokrem travniku in čakamo, da bi vsaj malo ne pihalo narobe. Pa se veter ne da in spokamo.

Po nekih “bližnjicah” do Litije in naprej.  V savski soteski zavijemo desno v hribe za Kumom. Panično iščemo primeren travnik (in pristanek), da vsaj en let potrdimo 🙂 . Pod hribom Žamboh v vasici Tepe končno nekaj najdemo. Gor do kmetij in si malo ogledujemo in pride gazda in pove, da je tu pred leti poba, ki je hodil osvajati njegovo hčer, odletel s padalom (ampak na OLCju ga pa ni 🙂 🙂 ).

In že postavlja Erzo in se rihtava Domen in jaz. Potegne Erzo, spelje in zavjuga nad pobočjem in pristane na travniku nekaj stopnic nižje.

Erzov let

Erzov let

Še jaz speljem in pristanem eno stopnico višje na večjem in lepšem travniku.

Zoranov let

Zoranov let

Erzo že hodi gor po avto (kar je bila sicer Domnova zadolžitev – ki edini še ni potrjeni kripelj 🙂 ) in spodbudi Domna, naj kar odleti čim niže.

Domnov let

Domnov let

 

Naprej po rovtah sem in tja do Podkuma. Vmes nič pametnega ne najdemo za odleteti, ker povsod piha ravno narobe (ugotavljamo, da se pač zliva hladen zrak dol po hribih, kjerkoli že smo – čeprav je čudovit in topel sonček). Najdemo pa čudovite hribovske pašnike, kot s škarjicami porezani golf placi. In prekrasne sončnate razglede po Posavskem hribovju.

Od Podkuma zavijemo nazaj proti dolini Save in na ovinku najdemo raven travnik, kjer piha gor.

Po ogledu roba, kjer se strmo prelomi, najdemo dva prehoda med šavjem in sadnim drevjem. In Erzo že laufa po robo in postavlja (proti prvemu prehodu). In Kastner že laufa in postavlja na ravnem travniku (proti drugemu, dokaj ožjemu prehodu).

Odlaufa Erzo po ravnini do roba in mu lepo drži padalo, tako da se odpelje čez suhe jablane tik pod robom (meni to ni treba 🙂 … ) in pristane na lepem travnatem pobočju cca 100m niže.

Erzov let

Erzov let

Odlaufa Domen po ravnini do roba in mu še kar drži padalo. Tako samo malo kresne z levim robom padala suhe veje na levi, odpelje slalom mimo smreke tik pod robom (ta prehod mi je res preozek in meni to ni treba 🙂 … ) in pristane na lepem travnatem pobočju malo nad Erzom.

Domnov let

Domnov let

Odpeljem LCja dol po njiju in 100m naprej od inkriminiranega travnika pod cesto vidim lep potencialen start.

Naložim Erza in Domna in se zapeljemo gor na moj ovinek.

Še v tangice se ne uspem zbasat, ko je Rook že pripravljen in skoraj porineta me dol po bregu (da ne zgubljamo preveč časa … 🙂 ).

Zoranov let

Zoranov let

Evo, tudi to lokacijo imamo vsi trije.