Tako čudovitega jutra, kot danes pa že dolgo ne. Na JZ SLO ne preveč močen JZ, proti V pa močnejši. Vse kamere kažejo safirno modro nebo… Razen na Vipavskem, kjer je nebesna modrina malce popackana z oblački…

Pokliče Mega, da danes prihaja JL z ekipo iz ZG in da je plan Lijak ali Kovk. Potrdim soudeležbo, vendar bi prej šel (šli…) še na kakšen nov start: tam doli imam v planu še Sinji vrh. Mega ne more prej, Delux je za.

V Logatcu se naloži v LCja in od zadaj na Kovk. Sprva krasen sonček na Podkraju že občasno utone v meglah in oblakih. Za Kovkom še sonce in ko se pripeljeva na Sinji vrh, je še ves obsijan. Boris bi šel na vrh najprej na ogled, jaz kar vzamem robo.

Na vrhu piha JZ (kar je idealno, saj se lahko starta od V do JZ), ki pa prihajajoče meglice kar hitro vozi mimo pobočja. Nad Vipavsko je že vse pokrito. Borisu ni preveč, zame pa se mu zdi malo močno, ampak jaz sem za in se kar pripravim. Najprej razmišljam samo o pristanku na travnikih spodaj, pa me Boris pomiri, da bova že rešila logistiko, če pridem čez rob in se odpeljem v Vipavsko.

Potegnem hrbtno in (malo atraktivno) odletim. Najprej me pošteno liftne gor, potem pa se lepo (počasi 10-15) peljem naprej in me drži. Sigurno bom čez 🙂 . Ko sem nekaj  stran od griča, me začne bremzati in z -3 spuščati in že gledam, na katerem travniku bi pristal, potem pa me spet lepo spusti naprej in že spet verjamem, da le ne bo problema priti čez rob.

Pa me spet začne zaustavljati in spuščati in niže kot sem, močnejši je rodeo… očitno sem sredi rotorjev za robom grebena. Ves čas proti robu vozim nad travniki, tako da pristanek (vsaj kar se tiče čistega terena 🙂 ) ni problem. Še dvakrat mi klofne padalo, potem pa spet hitreje naprej, tako da še vedno upam, da bom čez. Vendar je zadnji del do roba (v glavnem travnatega terena) v dviganju in sem prenizek. Naenkrat me močno spusti in pospešeno scurim cca 100m (dolžinskih) pred robom 🙁 .

Zoranov let

Zoranov let

Pospravim in do bližnje ceste. Boris je hitro našel pravo smer do mene, vendar se še malo loviva (ni signala, Borisovi vljudnostni pogovori s samotnimi domačini,…), preden se naložim v LCja.

Na parkingu pred Kovkom naloživa še padala večine naše jate (Mega, JL, Faaca, Slak,…) in jih prepeljeva na start.

Tu je že veliko padalcev, tudi Gvidova jata je večinoma že v meglicah nad startom. Piha kar močno, nad Vipavsko vse pokrito, hladno in depresivno in prav nobenega veselja nimam, da bi startal. Boris to prvi izrazi z besedami in hitro se strinjava, da najbrž ne bova odletela. Ostali naši počasi startujejo in se odfurajo vzdolž grebena. Midva brez opreme kibicirava po štartu.

Ko naredita vmesni pristanek Valiča (sta tukaj službeno), izkoristim situacijo za koordinacijo glede testiranja mojega Rooka. Potem pa ga kar prinesem na start, da ugotovimo, katere štrikce bo treba zamenjati, Aljaž mi na koncu še začasno izenači štrikce zaradi vozlov in še prilagodi komande 🙂 .

Boris se je medtem ogrel (in ker jih je nekaj že scurilo in se je gužva v zraku zmanjšala in se je baza malo zvišala…) in ga letenje spet zamika. Gre v luft. Moj Rook pa je tudi že raztegnjen, tako da grem samo po tangice v LCja in odletim še sam.

Lepo laminarno je. Skoraj po putru se odpeljem do Hublja, potem pa samo še nazaj in dol, saj me pošteno mrazi.

Zoranov let

Zoranov let

Boris toplanda,

Emilov let

Emilov let

da bi odpeljal LCja dol, pa sta gori že Mega in JL, ki ga odpeljeta, tako, da se Boris vrže še enkrat v zrak.

Borisov let

Borisov let

Še nekaj zaključnega druženja pri Anji in domov…

Pa še ostali:

Faacov let

Faacov let

 

Za nekatere sploh nismo vedeli, da so tu 🙂

Emilov let

Emilov let

 

Končno napovedan lep dan. Nepričakovano zgodaj pokliče Boris, da bo danes super za Kovk (plan: Kovk-Lijak-Kovk-Nanos-…). Moramo pa biti tam že pred 12h.

Ker bi sam rad pred tem še kakšen nov start 🙂 , kar odšibam iz LJU. Vmes pokličem Mega, ki je bil včeraj 100% za, danes pa odpove udeležbo (dopust je vzel, da bo lahko bolan 🙂 ). Seznanim Borisa, da sva sama in se zmeniva za ob 11h na Colu.

Z obema avtoma na včerajšnji pristanek in z LCjem gor za Žagoličem do vikendov in pešaka desno po vrhu travnikov do konca. Piha rahlo gor, sonček lepo greje. Boris mi postavi Rooka, in štrikce polaga previdno čez suhe rože, medtem, ko si natikam tangice. Malo si ogledava, kje bi bilo za pristati, če ne bo zneslo prav do avta.

Potegnem in speljem po lepem travniku (srednje položen). Kar drži, še malo dvigne, tako da z bogato višino priletim nad cesto Col-Kovk in pristanem na blatnem in mokrem travniku kot včeraj.

Zoranov let

Zoranov let

Boris pristane malo za mano.

Borisov let

Borisov let

Pospraviva v mokroti in gor po LCja…

Odpeljeva Kangooja na Col in z LCjem na Kovk. Vmes se pogovarjava o travnikih, ki so na S malo pod vrhom Kovka (sam sem to že preučil na satelitskih slikah, danes pa oba v živo še v pri letu z Žagoliča) – si bo treba ogledati.

Na Kovku cvet slovenskega padalstva. Vsi pripravljeni in napeti, samo da zgine mrč, ki slabi sonce. Veter komaj piha. Pokliče Erzo, ki že prihaja iz Benetk 🙂 – kaj se dogaja… Borisa ne mika v tako situacijo, saj ne vidi več možnosti za svoje plane. Tudi meni ni sedeti in čakati na boljše čase, ali pa se bolj ali manj vreči dol. Boris predlaga, da greva raje naprej na projekte in kar zasmeji se mi 🙂 .

Ker sva že tu, greva najprej na te travnike za Kovkom. Do zadnje kmetije in po malo iskanja najdeva cestico, ki naju pripelje skozi gozd točno na želeni travnik :-). Zelo lep štart (kako, da ga ni še nihče opazil 🙂 ). Vzameva robo in Boris mi že postavlja. Piha rahlo gor.

Potegnem in že sem čez robne bore in smrekce. Zaokrožim nad dolino in pristanem zopet na istem blatnem travniku.

Zoranov let

Zoranov let

Boris pristane takoj za mano.

Borisov let

Borisov let

Skočim na cesto in ustavim prvi avto, da me zapelje do Cola po Kangooja in že sem nazaj. Pospraviva do konca v mokroti in gor po LCja in nazaj na pristanek.

Križna gora nad Colom nam je že znana: meni z borovca, s katerega sta mi snemala padalo Erzo in Boris (v naslednji etapi pa se je Boris obesil na smreko in sva midva z Erzom snemala njegovo padalo…). Že včeraj sva pogledovala gor. Danes bo očitno OK.

Do istih vikendov nad Žagoličem kot prej s Kangoojem in peš po kolovozu za travnikom, kjer sva startala v prvi rundi. Na vrhu sva cca 15min od starta Zagolič.

Boris najde najbolj primeren prostor, ki ga še malo očisti med postavljanjem mojega Rooka. Piha lepo gor.

Potegnem brez zatikanja (hvala Boris, ker si tako lepo postavil Rooka v to šavje) in takoj speljem nad borovci na odprto. Tu popiska, tako da še malo zavjugam in naberem nekaj metrov. Potem pa na desno in z veliko višino na standardni blatni travnik.

Zoranov let

Zoranov let

Med pospravljanjem je tudi Boris zraven mene.

Borisov let

Borisov let

Sedaj z LCjem gor po Kangooja