Padalska jataMalo počakam, malo natjunam elektroniko in spet v luft. Dva lokalca vmes scurila, tretji toplanda, Erzo in Mega lepo nabirata (do 500), se odpeljeta ven nad dolino in nazaj, potem pa Mega počasi toplanda. Počutim se super in po 20 min (malo za Megom) toplandam še drugič.
Zoranov drugi
Kar dovolj imam in si ne bi rad pokvaril vtisa s kakšnim curjenjem. Pristane še Erzo (ga zanima, zakaj sva šla na tla 🙂 ).
Ezov let
Ko vidi, da ni nič, še malo podraži in ponovno starta z namenom, da pristane v dolini. Midva počasi pospraviva robo (Mega mi pomaga polimati nalomljeno desko za noge v sedežu).
Erzo javi, da je pristal.
Erzov zaključek
Jaz se spomnim še na mokrega Nuptseja in bi ga posušil, ker je velik placa, pa Mega predlaga, da ga lahko kar v zraku 🙂 .
V tangice, pripnem Nuptseja in v zrak. Pa sploh ne curim, ampak lepo jadram na višini starta (seveda z malo večjo hitrostjo sem in tja). Potem se odpeljem na Z pobočje in pristanem zraven LCja.
Zoranov zaključek z Nuptsejem
Smo kar vsi veseli, ker smo v takem dnevu ukradli toliko lepega jadranja :-).
Danes napoved, da bo močno. S bolj kot SV. In je res močno, pravijo postaje. Ampak, ker je bil včeraj dež in se ni letelo (čeprav je, roko na srce, Frenk našel luknjo na Kopitniku 🙂 ), je danes nekam treba. Recimo kakšni zapostavljeni projekti…
Erzo sicer prisluhne, vendar ga nič dovolj ne zdraži. Ambrožev hrib (moj predlog – moja bolečina 🙂 ) ga ne zanima, ker ga ima, kaj drugega ne pogruntava na tak veter…
Ko pridem v Zagorico pri Vel.Gabru in od zadaj do vikenda, je trave za več kot 1m. Najprej na ogled, s čim manj tacanja. V takih razmerah je to skoraj 500m hoje skozi travo (za razliko od Erzove prejšnje dostave na start). Kolikor vidim iz trave, je vse OK, vetra 3,5/5,5 – 1x piš 7,2, res pa, da je bolj z desne (bolj V, kot SV, kje je ta čisti S ?).
Grem nazaj v avto in se opremim (tangice+Nuptse). Vmes malo pokaplja.
Ko sem spet na startu piha skoraj 0. Postavim, malo čakam in ker skoraj nič ne pihne, odtacam skozi travo – in po 100m odneham (padalo sicer gor, sunki vetra ga tunkajo v levo, razen tega pa Nuptse rabi kar vzletno hitrost, travnik pa položen…).
V drugo čakam, dokler ne pihne in ga dvignem v veter, pa še enkrat odlaufam (zdaj je trava že potacana = kot gaz v visokem snegu) in ko začutim, da le malo drži, se vržem kar v ribo … in speljem. Najprej gre enakomerno dol, pred drevesi pa pride sunek vetra, ki me lepo nabije gor in se bogato nad njimi odpeljem ven. Tu me kar drži, tako, da se naslonim na gozd levo, zavijugam desno in sforsirano pristanem pred trofazno.
Zoranov let
Ko hočem pospraviti, začne pihati kot pr norcih (mi sfedla Nuptseja), potem pa začne kapljati (hitro zmečem skup) in pobegnem pod drevesa v gozdiček, ker se ulije kot iz škafa. Malo vedrim in ko poneha pešaka gor (fly&hike). Novnov 🙂 .
Danes se bolj na hitro koordiniramo. V glavnem ni interesa (Erzo kasneje, Manca po 13h, drugih ni…).
Pa kliče Pavlič, da bi nekam šel v naše kraje. Ker imam v mislih dopoldansko ponovitev Erzovega starta Golo-Bločice, predlagam Slivnico – za malo kasneje. Ko to zve Erzo, je takoj pripravljen (ne bo se brez njega dogajalo na Slivnici… 🙂 ) in se dogovori s Tomom za takoj.
Ko pridem mimo pumpe v Cerknici, ustavi tam tudi Tom in takoj prilagodim plane: najprej gremo vsi na Slivnico, potem pa, vsaj jaz, na Golo…
Na startu piha konkreten V (najprej J 6/8,4, potem JV, javlja postaja…) in treba je na V rob.
proti Grahovemu s Slivnice
Lepe bazice in modro nebo. Hitro postavimo in v zrak: Erzo, Tom in jaz (vsi lepo hrbtno v prvo 🙂 ).
V zraku, kot da bi se zaletel v zid proti Grahovemu. Erzo je že na koncu grebena nad Cerknico. Zelooo nizko in tam rahlo nabira. Še jaz se odpeljem tja, me za robom ob koči odplakne dol in že razmišljam, ali bom sploh do pumpe uspel scuriti. Pa dobim “steber dneva” (copyrigt Delux) in se odpeljem v 2 dveh etapah gor na 2100. Erzo me prehiti in je še kakšnih 200m više, usmerjen proti Borovnici. Naenkrat potegne ušesa in jih kar drži in se odpelje bolj proti SV. Ker sva oba pod isto temno bazo, mi daje to slutiti, da ga zauga gor (v resnici ga Naviter opozarja na kritično višino, zvem kasneje 🙂 , po postajah se seveda ne pogovarjamo, so za okras 🙂 ) in se odpeljem stran od baze. Proti Borovnici si čez tiste gmajne ne upam (kljub 2100 višine) in se odpeljem proti Uncu in seveda počasi tonem. Čudovito je s te višine gledati spodaj Megovo bajto in avtocesto in Planinsko polje (in seveda zadaj Cerkniško jezero). Z okoli 1100 pripeljem nad Unc, tu dobim še en steber, vendar kljub končnemu matranju in iskanju le za +200m. Najprej hočem proti Lazam, pa ni nič, potem pa direkt na Grmado, kjer bom že dobil dviganje, saj je močan JV. Tonem s cca 1, ko pa pridem z okoli 700 do Grmade, se mi udre z 2,5 in še komaj speljem nazaj na pristanek pri britofu 🙁 .
Zoranov let
Tom se javi izpod Zavrha, Erzo tudi tam.
Erzov let
Erzov komentar leta: itak je pihal JV-V, da gre Emil v takem raje na Grmado. In ko se prav nizko poberem pri Cerknici, ko me poprej s štarta samo spiha, sm si ves pameten reku, da danes priletim v belo Ljubljano prek Sabočeva, kjer se ponujajo baze in naprej čez Krim. In v poden! (Tom P. prvič na Slivnici in tako bogato navije skozi, da bi z objavo tvegal disciplinsko komisijo pri domačem klubu:-)
Mega je seveda že doma in me pride rešit 🙂 .
Mega me odloži pri pumpi v Cerknici. Do Kožljeka organizira prevoz iz Borovnice Erzo in tu ju prevzamem jaz in od zadaj po kolovozih na Slivnico. Še ogled starta (vse je že pokrito in deluje nevihtno).
ekipa iz Borovnice po zmagi
Tom ima zadosti in se odjavi, midva z Erzom čez gmajno od zadaj na Golo. Parkirava na kolovozu in “po izohipsi” gore-dole-gore na startni travnik.
pogled na start Golo-Bločice
Občasno grozljivo pihne, ampak ko začneva postavljati se umiri, res pa piha čisto z desne (J – občasno sunek gor – V ).
Potegnem coto prvi in me lepo vzame, ko pa za robom gozda hočem desno, ne gre več naprej (zdaj bi res rabil gas na tangicah 🙂 ). Odpeljem se še bolj ven in potem lahko začnem riniti desno, vendar čez glavno cesto ne pridem.
Zoranov let
Erzo se seveda odpelje na spodnji travnik.
Erzov let
Po naju pride Tomaž Perko, ki nama, po pijači v Grahovem, razkaže še svoj umetniški atelje z nekaj svojimi ogromnimi slikami (ostale so na razstavi v Berlinu, ki se odpira naslednji teden – meni super slike 🙂 ).
Novnov zame in vesel ko radio danes.
Uki ordinira na Zavrhu (Manca in Damjan tudi )
Ukijev Zavrh
Emil spet po svoje (čeprav smo ga prej obvestili za Slivnico),
Emilova Grmada
Delux pa tudi – na turo Lijak-Postojna 🙂
Borisov Lijak-Postojna