Danes podobno kot včeraj z malo več mrča. Erzu najprej ni, potem pa ga nakuri najprej Ambrož Mikelj, potem pa še Ščuka in spet je panika, da ne bomo prepozni.

Jaz zamudim 11.30 uro za 20 min zaradi neodložljivih službenih obveznosti (sem preklet po dolgem in počez :-), da bomo pozni in zamudili… ), potem še majhen nesporazum, ker Mikelj noče niti slišat, da bi peljal…

Erzo gasa do Lijaka, Igy-kombi je že pripravljen in gasa gor in celo dostava robe na start. Start srednje prazen (samo nekaj Čehov, ker je malo močno), postavimo in v luft.

Zdaj se že lepo zbašem v kokon, je razrukano in ostra dviganja in predvsem ZELO močan Z. Podobno kot včeraj, gore dole, sem in tja, le da sem danes odločen čez Čaven, pa ga 4x naskakujem in se na koncu predam. Vmes nekajkrat skoraj scurim, nazaj od Zmajarske je šlo tudi 5-10, po predaji pa pririnem nad dolino do starta, pozdravim Mega in Lusjo, ki se je ravno pripravljala in še poskus proti Danijelu (pred njim me je rikvercalo 🙂 ), potem pa nad pristanek. Še 15 min vrtenja v močnem vetru in na tla.

Zoranov let

Zoranov let

Mega ni letel in je prišel dol ravno ko sem pospravljal. Malo naloživa, potem pa z enim radlerjem v riti v Branik po Erza, ki je scuril po dolgem jadranju nad Govcem.

Erzov let

Erzov let

Tu je bil tudi Mikelj, ki je scuril čez Govc in prštopal do Erza.

Ambrožev let

Ambrožev let

Potem pa gasa na Vrhniko… Takrat enkrat pa pristane tudi Lusja

Lusjin let

Lusjin let

Danes prvi pokliče Tilen Čepar (ki je včeraj “izvisel” za Smuk) ?! Bi šel na Lijak testirat padalo. Erzo je bolan in misli, da bo danes preskočil. Potem pa me pokliče Ščuka, ki pove, da bo na Lijaku idealno in vabi, da pridem(o). To je pika na i in dogovorim se s Tilnom.

Seveda je Erzo obveščen o tekoči situaciji in tako se ob 12.15 združimo na Vrhniki.

Čepar gasa do Lijaka in naprej v Gorico do Pjakovskega, da prevzame testno Delto2. Od zadaj nas gor čisto na start zapelje kar Toni. Množica Čehov/Slovakov/Poljakov postopa po startu, kjer piha kar močno, tako da trenutno nihče ne starta.

Postavimo: Erzo v luft, jaz malo za njim, potem pa še Tilen. Jaz se spet bašem v kokon (mi gre že bolje 🙂 ), malo zgubim, pa potem nadoknadim in naberem nad greben. Erzo in Tilen izgineta v višavah, jaz pa se srednje matram, da naberem do 1100. Stebri ozki in močni, ko pa padem ven, precej višine izgubim,… in tako naprej. Največja višina okoli 1300, grem proti V, pa zaradi močnega izgubljanja spet nazaj proti res močnemu Z (8-12km v veter brez gasa). Občasno nabiram tudi daleč zunaj nad dolino, grem mimo Danijela in ko padem pod 800 spet nazaj. V bistvu je nescurljivo, samo za kam lepo odleteti pa zame tudi ni… Po 2 1/2 h pristanem na uradnem pristanku.

Zoranov let

Zoranov let

Pokličem neodgovorjene klice in zvem, da je Erzo že doma v bolniški postelji (scuril pri Vipavi, ko je šel na Kras in štop domov),

Erzov let

Erzov let

Tilen scuril nekje pri Štanjelu.

Tilnov let

Tilnov let

Pospravim, do Igyja in kmalu pride Toni s Tilnovim avtom, ga dostavim nazaj domov, potem pa po Tilna k Anji (dobil štop) in gasa na Vrhniko.

Zjutraj me kliče Ščuka če jaz tudi grem (?!). Po nekaj podvprašanjih zvem, da se gre na Smuk, da je prvi avto (Erzo, Mega+ostali…) že poln in da se z Gorazdom prijavljata v LCja :-). Malo kasneje se javi še Tom (…naslednji – Tilen Čepar, itd. so že višek).

Seveda sem za in ob 10.30 se dobimo pri Rutarju. Gasa po Dolenjki do NM in čez rovte do Semiča in gor na start. Tu se ravno skipa 1.avto.

Začnemo postavljati (dan krasen, piha prav in lepo močno…). Startamo hitro en za drugim. Še vedno se ne znam zbasati v nov sedež in motovilim in sem medtem že pod startom. Za mano odletita še Gorazd in Ščuka. Večinoma poberejo, vendar noben ni prav visoko. Jaz si najprej popravim višino, potem pa gre dol in že skoraj drajsam po trtah. Vseeno grizem in se borim za vsak meter. Ko sem že preveč nizko, se (že skoraj predan) odpeljem bolj ven s 300mnmv  in tu končno najdem steber, s katerim naberem do 1200. Vidim, da je naša jata že visoko pod modrim nebom (oblakov ni) in se že odpravlja nazaj proti SZ (v smeri Dolenjskih Toplic). Tom je bil tudi nizek, pa nabira nekje vmes tudi že bolj zadaj. Padem iz dviganja in potonem do 1000. Potem pa spet najdem steber in vrtim, dokler mi  ga ne zmanjka malo pod 1600. Sem lepo visoko, tako, da se brez (prevelikega) strahu odpeljem proti Toplicam. Večinoma gre dol, z dvema vrtenjema za skromno dodatno višino. Vozim nad cesto, okoli katere so tudi možni pristanki in me vedno bolj požira. Malo pred Dolenjskimi Toplicami pristanem.

Zoranov Smuk

Zoranov Smuk

Ko pospravim, mi tretji avto (10min) ustavi in me zapelje do križišča pri Uršnem selu, tu pa čakam za naprej slabo uro. Javi se Tom, ki je priletel do Žužemberka,

Tomov let

Tomov let

ostali (Erzo, Mega, Ščuka in Gorazd) so že bogve kje. Tudi Manca javi, da na Slivnici (z Emilom) ne bo letenja… Končno mi avto ustavi in voznica me zapelje do križišča nad Semičem, tu pa po 5min naslednji, katerega lastnica me zapelje po panoramski cesti na sam start 🙂 (3x voznica…). Zbašem se v LCja in prek NM po Dolenjki do Ivančne, kjer naložim Toma na počivališču Podsmreka, do kamor je bil dostavljen. Malo razmišljava, da bi šla še na Abrota, pa si priznava, da je že (pre)pozno.

Erzov let domov

Erzov let domov

Erzom komentar leta: pa mi je ratal (prletet domov), brez ene baze. Epsko, na presing držim Ščuko cel dan (kot takrat iz Ivančice), le pol ure je šel mal po svoje. Najlepši trenutek poleta, ko se na vrh Krima dobimo štirje, prej raztepeni: Gorazd, Mega, Petr, jaz. Tudi Slejko je šel za prvič kar dobro. [15.04.2013 17:49]
  • 2.Sandi Kristic : Lepo! [15.04.2013 18:11]
  • 3.Luka Slak : Ne predstavlam si občutka, ko greš z vlakom na drug konc slovenije in pristaneš ob svoji bajti 😀 Fouš za tele ravninske 🙂 Cestitke, sploh za brez baz. [15.04.2013 18:39]
  • 4.Janez Planinšek : Bravo Erzo, škoda za nas, bili bi pozni. [15.04.2013 19:24]
  • 5.Boris Čebulj : 🙂 [15.04.2013 19:46]
  • 6.Robert Hiršel : Lepa,bol zadovoln ku včeri z Lisce… [15.04.2013 20:31]
  • 7.Edo Govekar : mi o volku, volk iz gozda :)) [15.04.2013 20:46]
  • 8.Janez Kocjan – JanKo. : ;)) ;)) [15.04.2013 20:56]
  • 9.Dragan Vidic : Tudi jaz sanjam o takem preletu. Res čestitke! [15.04.2013 20:59]
  • 10.Andrej Čerček : To pa je nekaj. Upam, da mi bo ob priliki uspel plagiat. Vsaj do Muljave. Čestitam [15.04.2013 21:03]
  • 11.Ambrož Mikelj : Pa še brez rdečega kartona! Bravo 😛 [15.04.2013 21:30]
  • 12.Frenk Lokovšek : Bravo Erzo! [15.04.2013 22:16]
  • 13.Marko Lukić : Erzo sm lahk tvoj fan?, Čestitam. [15.04.2013 22:17]
  • 14.Jože Iskra : tko lepo nizko pejte u tri krasne [15.04.2013 23:44]
  • 15.Jože Iskra : po ogledu izgleda kot “Prvi sveder Stare Vrhnike [15.04.2013 23:54]
 

Mega se javi s predčasnega pristanka v Kamniku pod Krimom (trojka je še v luftu proti Vrhniki) in s Tomom imava takoj zmagovito kombinacijo: greva pobrat Mega in gremo pogledat še na Krim (piha V 5/8,2).

Kmalu smo pod vrhom in peš po snegu na start. Piha V z desne in najprej kaže, da ne bo nič. Ker pa občasno pihne celo prav, začnem postavljati (seveda coto).

Čakam na pravo smer vetra in potegnem in se kar lepo odpeljem ven, pri izhodu iz poseke pa pričakam sunek z desne brez prevelikega pretresa. Zunaj dobim na desni nekaj dviganja, malo zavrtim in naberem nad start, kjer se že pripravlja Tom. Z nekaj šejkanja pri izhodu je kmalu tudi on nad startom. Ker je V kar občutiti in ker je že rahlo pozno, se odpeljem po loku okoli pobočja (kljub lepi višini si ne upam direkt čez) do Podpeči, kjer obrnem s 60 km/h v veter in se po liftu (tudi rahlo nazaj) spustim na letališče.

Zoranov Krim

Zoranov Krim

Kmalu za mano pristane tudi Tom ( s podobnim manevrom…).

Ko pospraviva, je tudi že Mega blizu… Pa še Manca s skrbjo sprašuje, če je vse OK (v Borovnici V pometa…). Lepo je blo (zlasti pika na i – Krim).

Danes bo ta dan – za druge :-). Jaz sem ga rezerviral za hojo in cilj je Slavnik.

V Podgorju krasen sonček. Toplo. Končno pomlad. S seboj vzamem hribovski komplet in počasi gor.

Pri koči piha SZ. Po martinčkanju na soncu greva na Mali hrib, kjer piha občutno močneje – SZ 8/11,2. Malo počakam, če bi kaj ponehalo, pa samo smer popravi bolj v Z SZ. Občasno moč vetra prekine za kratek čas (vendar ne dobim niti pol minute presledka).

Vseeno začnem postavljati. Ko pihne z vso močjo, mi Nuptseja razmetava sem in tja, vendar ga ob pomoči spet stabiliziram (s coto ali Rookom bi me samo oddrajsalo po griču…). Počakam na naslednjo prekinitev in potegnem in … sem v luftu. Zaniha me, noče me preveč dvigniti, že mislim, da me bo spustilo na tla, pa me dvigne in naenkrat sem 20-30m višje in se odpeljem ven. Občasno močno dvigne (očitno pride močnejši sunek), poskušam celo malo zavrteti in zajadrati, pa ni preveč užitno. Zapeljem se nad Podgorje (kar drži in tudi piska za gor), potem pa me začne spuščati in pristanem na travniku pri vasi blizu parkinga.

Hike&Fly

Hike&Fly

Novnov, ki sem ga že dolgo želel (bil že 4x gor, pa mi ni bilo dano…) 🙂 :-). Sam malo močan veter je bil….