Po dvodnevni abstinenci (čeprav je bilo včeraj res slabo vreme…) je kriza res huda in danes je treba leteti.

Z Erzom in Megom se skoordiniramo in na koncu (ko veter iz SV obrne v JZ) odločimo za Kovk. Erzo vskoči na Vrhniki, potem pa oba preskočiva v Logatcu k Megu.

In ko malo pozno (ob 13.30) pridemo na start, je tu kar veliko letalcev (ki so sicer izjavljali v teku dopoldneva, da so namenjeni drugam (Lijak,…). Gorazd, pa Nevidni, pa Jošt, pa Slamič in še kdo…

Postavimo hitro, Erzo seveda starta prvi v naši jati, jaz kmalu za njim (v drugem poskusu hrbtnega starta ob Megovi asistenci:-) ), potem pa še Mega. Vsi, ki so startali pred nami, so se zagnali proti Predmeji in so sumljivo nizko. Jaz lepo držim višino na grebenu, ves čas blizu roba in na Podrti tudi naberem nad greben. Tu me dohiti Mega s svojo jadrilico in šiba naprej. Grem za njim in sem nad grebenom, medtem ko se večina ostalih že vrača nizko spodaj na pobočju (Erzo se vrača seveda nad grebenom …). Mega se hitro oddaljuje in že vrti nad Hubljem, potem pa počasi nazaj. Jaz malo pred Hubljem obrnem, malo zgubim, vrtim in se počasi usmerim nazaj. Vidim, da je večina ostalih scurila k Anji (vse je v senci), le nekaj se jih drži (Mega, Erzo, Ščuka, Jošt s testnim Kmetom). Do Podrte pridem lepo, tu pa v nasprotju s pričakovanji začnem zgubljati pod greben, poskusim še okoli roba proti startu, pa počasi zgubljam. Peglam sem in tja, tudi zavrtim na klousiča in se poskušam obdržati, pa tonem vedno nižje proti meliščem pod skalami. Mega se je bolje odločil in čakal med Hubljem in Podrto goro in vzdrževal višino. Ko sem že nevarno blizu tal, se odpeljem ven, tu dobim nulco in vrtim in vztrajam še četrt ure, ko se končno predam in po slabi urci pristanem pri Anji.

Zoranov let

Ko pospravim, se vrne Gorazd z avtom s starta (scuril je med prvimi…), kmalu za njegovim prihodom pa pristane še Nevidni, ki ekspresno pospravi in odšiba do svojega avta (otroka mu deložirajo ob 16h iz vrtca :-)… pove Gorazd…) in oddivja proti KP. Midva z Gorazdom pa se zloživa k Anji in nakladava in čakava in čakava (zvem celo zgodovino Gorazda in Nevidnega 🙂 ),… in čakava. Končno pride Mega (ki je toplandal) in še do izvoza Ajdovščina, kamor je priglajdal Erzo z Nanosa…

Prvi let – s postankom

Erzov glavni let

Potem pa gasa v Logatec…

Na novega leta dan, ko so vsi bolj ali manj utrujeni (eni celo tako navezani na družinsko toplino, da ne morejo (Zoran) ali jim ni treba (Erzo)), se vseeno nabere lepo število udeležencev novoletnega poleta na Lijaku (Mare, Mateja, Manca, Mega, Samsa, Lusja).

Vsi blesteče super letimo, jaz (Mateja) grem dol po kakih 1h10min, ker se že prej odločim, da mi na pol bolni ni treba zmrzovat in se zatečem k Igiju na podkrepljen čaj, drugi pa naberejo tam do 2h.

Lusjin let

Andrejev let

Malo kasneje pride na Lijak tudi Damjan, ki je nekaj časa upajoč čakal na Kovku, da neha pihat, ampak je prej popustil on kot Kovk :).

Damjanov let

V glavnem, delala je termika podkrepljena z dinamiko in proti Čavnu tudi z bazicami, tako da se je dalo naredit marsikaj :). Mare je v 2 dnevih na Lijaku letel več kot prej celo leto in je “vesel kot radio” (tm by Zoran) :).

Zelo lepo, v bistvu tako, da tudi Zoran ne bi scuril (res škoda, da ga ni bilo) ;).

Ostali ne dajejo trackov na OLC, pa jih ni mogoče grafično predstaviti (mogoče bi pa kakšno svojo slikco prlimali… 🙂 )

Zjutraj se nikakor ne moremo skoordinirati za odhod: kdo, kdaj, kam, kje,…

Končno se odločimo za J od Lj, najprej nekaj na burjo (Govc, če bo…), potem pa še Lijak (ziher varianta…) in se dobimo na železniški na Vrhniki: Mirko, Lusja, Erzo, Mateja in jaz. Manca malo kasneje na Uncu z Megom in Andrejem S. Naš avtobus gasa do Senožeč, pa čez Štanjel na Govc.

Na startu piha precej z desne, ampak vsi smo našpičeni in začnemo takoj postavljati. Erzo, z mislijo na skorajšnjo zmago (max.število startov 2012 🙂 ), takoj po startu naredi vmesni pristanek.

Erzo vmesni

Jaz startam postrani na pobočje proti vetru in potem levo v zrak in malo zavrtim, ampak proti vetru sem skoraj na mestu, tako, da se odpeljem nad pristanek in kmalu že začnem pakirati robo.

Zoranov let

Mirko je startal malo za mano, Mateja tik za njim in oba sta takoj za mano na tleh. Erzo pristane po drugem startu malo za nami ob cesti nekaj dlje proti Braniku.

Erzov let

Lusja, ki se je “prostovoljno” javila za šoferja, je tudi kmalu spodaj pri nas in gasa proti Lijaku.

Na poti zvemo, da je drugi del jate tudi že na lokaciji in se že vozi z Igyjem gor.

Ko Erzo pripelje na vrh in zavije na prepovedano pot na start, skipa Mirka, Lusjo in Matejo in med potjo naloži rukzak Manci, Belčiču  in Samsi, invalidi pa ostanemo v avtu :-).

Na startu gužva. Hitro postavimo v toplem sončku in startamo: Erzo, Mega, Samsa, pa jaz, Mirko, Lusja, Mateja in na koncu še Manca.

Medtem ko tonem pod start, Erzo, Mega in Lusja izginejo nad greben. Ko se borim za vsak meter v steni luknje Lijaka, z olajšanjem opazim, da je tudi Samsa nekje blizu in curi tako kot jaz. Po 20min pristanem pri Igyju,

Zoranov let

tik za mano pa še Mirko in Andrej.

Andrejev prvi

Čez nekaj minut je na tleh tudi Mateja. Manca iz zraka sporoči, da je nekdo telebnil na drevje in že skoraj začnemo z aktivacijo reševalne akcije, ko sporoči, da padli miga in začenja obirati padalo. Hkrati ga prekolne, da ji je zajebal let in da zdaj ne bo izpeljala predvidenega zgodovinskega leta :-). Erzo, Lusja in Mega so nekje pri Zmajarski, mi pa dokončno pospravimo, ko pristane tudi Manca. Z Matejo se zapeljeva z Megovim  avtom gor po Erzov avtobus in hkrati Andreja še enkrat na start. Ko sva nazaj, je tudi Lusja že spokala,

Lusjin let

Andrej pa tudi že pristal.

Samsa drugič

Erzo javi, da ga naj pridemo iskat v Vrtojbo, kjer je pristal.

Erzov zmagovalni dneva…

Ko ga naložimo, direkt nazaj proti Vrhniki brez zaključnega druženja (kaj čmo, Silvester je…).