Dopoldne vreme še kar je, veter pa enak: V in SV, ki z višino jača. Ob morju uliva, na Kovku 24 m/s burje. Ogledujem sicer Krvavec ali Gozd (Luka preko Mateje javi, da se danes hribi vidijo :-)…), vendar je veter nekam čuden in tudi vse malo više je zabasano.

Zato seveda ostane samo Zavrh in ob 15.15 sva z Erzom sama na šodru. Erzo zrihta šoferja in z enoprostorcem gor. Vsi trije gremo na start in med potjo zaskrbljeno opazujemo občasno nabijanje vetra.

Na starta piha ravno prav, čeprav je nad nami vse neprijazno zabasano in sluzasto. Z Erzom začneva postavljati, najin šofer pa nama pomaga. Erzo lepo odleti, jaz pa imam štrikce zavite in se moram odpeti in popraviti vse skupaj.

Prvi hrbtni dvig je neuspešen, drugi pa Ok in v rahlem dviganju odletim ven. Nad startom obdržim višino, nabrati pa ne morem (Erzo je nekaj  nad mano), zato se odpeljem za rob in rahlo naberem ob Trebelniku. Ker bolj gor ne gre in ker začutim nekaj kapljic, se usmerim proti Vrhniki. Najprej kar drži, potem pa gre vedno hitreje dol in z zadnjo višino pririnem do Verda.

Zoranov let

Ko pospravim, začne resno deževati. Erzo seveda pripelje do doma.

Erzov let

Med dežjem ga počakam pod skednjem, potem pa razlaz. Letela sva 🙂

Zjutraj megleno do podna in sluzasto, na Primorskem dež. Z Manco se slišiva, da se slišiva kasneje, enako z Matejo. Nekje sredi dopoldneva tudi Erza zanima kje smo. Sam se ozira po blišnji okolici (Ulovka), jaz gledam na Gorenjsko, kjer je manj vlažno in oblaki višje. Ko že začnem Manco prepričevati (potem ko se slišiva kasneje) za Ambroža, se tudi Krvavec zakrije z meglo. Reši Erzov klic, da gre na Ulovko pogledat.

Pa v avto in gasa na Vrhniko. Manci ne diši, Lusja je že obveščena, še Mirka pobereva med potjo gor in pod sam vrh Ulovke… ki je v megli. Ampak s starta se še kar vidi dol do Podlipske doline, problem je le malo sumljiv in po skupni oceni premočen veter. Zato se spokamo v LCja in do Jereba.

Tu je idealno. Rahlo mokro (po tleh), veter pa ravno pravi. Lusja in Mirko star sprva skeptična, ampak Erzo postavi brez razmišljanja, jaz pa se tudi začnem pripravljati lokaciji in mokroti primerno (spet malo s cmokom v grlu – cota klasse padalo in tangice…). Erzo potegne in lepo odleti in pol kar leti, pa leti, pa leti, pa še leti in pol še malo leti predno pristane…

Erzov prvi

Potegnem UTurna naprej in lepo odletim, dovolj visoko nad kmetijo in tudi precej dlje od prvega leta lani.

Zoranov let

Mirko pristane kmalu za mano malo za mano.

Mirkov let

Potem pa še Lusja, ki me lepo nadleti in prehiti za kakšnih 20m.

Lusjin prvi

Ko pospravljava, je Erzo že s svojim avtom tu in ker je treba gor po  LCja, lahko vsaj 2 odletita še enkrat. Erzo navija, da bi rad še podaljšal rekordno dolžino iz pravkaršnjega leta, Lusja bi tudi še enkrat, Mirku ni treba, jaz sem čisto zadovoljen z enim letom… Ko pripeljem v dolino, še pozdravim najprej Lusjo, ki pospravlja,

Lusjin drugi

malo niže po dolini pa še Erza.

Erzov drugi

Danes je napovedano slabo vreme, Manca čez teden zbira potrebo (letalno), tako da je danes pripravljena izkoristiti vsako možnost. Že pred 8h me pokliče, da se dež bliža in da je treba čimprej izkoristiti, kar se da. Na pol se raztegnem, potem pa sem že v odhajanju. Gorenjska v oblakih, veter kakor kje. Mateja ne gre v neznano, z Manco planirava Strmco (ali Grmado).

Lusja se pridruži ob 9.30 na Železniški postaji v LCja, Erzo ima obveznosti (vsaj ob klicu jih je še imel) in gasa pod Grmado, kamor pridemo skupaj z Megom. Še on se naloži z robo in na Strmco.

Piha od zadaj. Naslednja misel Kovk. Na Kovku je ZPLS day, veter je OK, ampak že dežuje in so udeleženci v glavnem na piru.

Naprej na Grmado. Piha od zadaj. Manca se spomni in pokliče Slivnico, kjer je idealno (4/6,5 JZ). Tudi preveč deževno ne zgleda z Grmade, zato obrat in gasa dol in do pumpe v Cerknici. Odložimo Megov avto in gasa gor. Med našim popotovanjem je vsake četrt ure klical Erzo, ki ne bi mogel preboleti, da bi odleteli, on pa ne. In je pozabil na obveznosti, zorganiziral Deluxa in Mireta in že ždi(jo ?) na Ulovki.

Na Slivnici je pošteno hladno. Na startu piha. Kar močno (postaja 6,5/9 JZ). Malo mečkamo, potem Mega pritisne zeleno luč, gremo v avto po robo in nazaj. Med šavjem prvi postavi Mega, Manca je tudi preveč potrebna, da bi zdržala ob zadrgnjenem rukzaku, midva z Lusjo malo cincava (no cincam jaz, Lusja pa bi šla zadnja – meni v podporo).

Veter se umiri na 6/7, Mega z malim popravljanjem odleti dvigajoče v zrak. Zgleda močno, ampak je laminarno in leze naprej, tako da po postaji javi, da ni “nič posebnega”.

Manca potegne hrbtno in s popravljanjem starta odleti podobno dvigajoče.

Potem sem pripravljen že jaz. Prvič potegnem, da bi naredil zidek, pa dobim padalo kar gor in hočem odleteti, pa mi ga podre. Lusja prijazno postavi še enkrat in v drugo skoči gor in me dvigne s tal, še predno se obrnem. Zanaša me malo v levo (gledam gor v pobočje), Lusja me že vidi na bližnjem grmu, ampak se obrnem in čez grm odletim v dvigovanje. Okoli starta res dinamika drži in naberem malo čez štart, jadram sem in tja, dokler ne vidim, da se Lusja tudi pripravlja, potem pa se usmerim ob pobočju proti pumpi. Naprej gre počasi (občasno 5), vendar vedno hitreje, kolikor niže sem. Pristanem zraven Mance in Mega na travniku za pumpo.

Zoranov let

Med pospravljanjem pristane še Lusja.

Lusjin let

Z Manco gor po avto, vmes razmišljava še o Strmci, ampak, ko smo spet vsi skupaj na poti skozi Unec, že kaplja, tako da pristanemo v Portusu. Vsi zadovoljni, ker smo leteli. Tudi Manca je delno potešena.

Erzo pa javi, da so tudi oni (?) leteli :-). Kasneje zvemo, da je bil na Ulovki sam 🙂

Erzov let

Ne morš verjet! Spet Zavrh ! Ampak, kot pravi Erzo, je to ta teden najboljša destinacija v SLO. In smo zmenjeni ob 14.45 na Šodru. Mateja mi da košarico, čeprav je na vsak način hotela iti (ampak služba ji je važnejša kot jaz … in celo kot letenje) in tako startam sam iz LJU.

Mire že čaka, še Erzo in Redstar in že se zbašemo k Redstaru, saj naj bi prišel poleg Deluxa najmanj še Slak. Pa ne pride in tako se en poln in en prazen (Deluxov) kangoo odpeljeta gor (rezerve pri Škorpijonu ne rabimo, ker bomo itak prišli vsaj do Verda, a ne?).

Na poti na start piha najmočneje te dni in tako tudi na startu, pa še bolj S je kot V tendenca. Emil je prišel “od zadaj” in že postavlja. Redstar in Boris tudi začneta takoj, Erzo (viteško) še malo čaka. Najbolj pa cincava Mire in jaz. Še zlasti, ko se Emilu udre pod startom in res nizek komaj prileze okoli roba nad Borovnico. Tudi Redstar in Boris sta nizka, ampak za robom pa vsi dobijo dviganje ob Trebelniku. Tudi z Erzom je podobno.

Midva še malo modrujeva (cincava), potem pa se le odločim in v drugem hrbtnem poskusu (kar lepo ga dvignem in zbalansiram) odletim. Bolj ven in počasi proti vetru okoli roba (sploh ni šlo tako dol, kot sem pričakoval 🙂 ). Tu začnem počasi nabirati in se dvignem nad greben, kaj dosti več pa ne morem (tudi ostali so nekako v teh višinah). Mirko se kmalu pripelje za menoj in začne nabirati, jaz pa spet poskušam malo bolj zunaj proti Škorpijonu. Ni takega dviganja kot prejšnje dni, ampak drži pa le. Emil in Boris se že vračata z Javorča (oba nizka), ko jaz le dobim rahlo dviganje in spet malo naberem pri Lipovcu. Ostali se vozijo sem in tja zadaj na pobočju, jaz pa po zunanji varianti in se s počasno curažo odpeljem mimo Javorča do Vrhnike in pristanem na fuzbal placu.

Zoranov let

Ko pospravim, nad mojo glavo preleti Boris usmerjen na BJja,

Borisov let

za njim pa še Emil, ki pristane v Stari Vrhniki.

Emilov zmagovalni let

Erzo, Mire in Redstar pa pristanejo na travniku pred Verdom.

Mirkotov let

Erzov let

Spet je bilo v redu :-).

Danes spet burja kot včeraj (in Erzo pravi, da bo še 10 dni tako…) in na Gorenjskem zabasano, na Primorskem pa ruva. Torej spet Zavrh (grrrr…).

Dopoldne se z Erzom samo informativno slišiva (je nekaj organiziral jato za Čaven, pa ga je 20m/s na Kovku postavilo na realna tla 🙂 ). Zares pokliče okoli 13h Lusja, ki bi kar šla čim prej (se je ravno sprostila). Seveda na Zavrh. Erzo ja, Delux se tudi zanima. Jaz sem tudi za čim prej. In že med potjo iz Lj proti Šodru, kjer naj bi se dobili ob 13.30, pokličem najprej Borisa, ki bo tam ob 13.40, potem podrezam Erza, ki bo tam okoli 13.50, ker se vmes popravii Boris, da bo šele ob 13.50. Na Šodru že čaka Lusja, pride še očka Habibi na krajši klepet in Erzo in ob 13.50 Boris sporoči, da sta s Špelo startala od doma. Erzo organizira še Emila, da pride od zadaj in da bo na koncu vsaj en avto gor, (ker danes bo res močno in mogoče sploh ne bomo leteli), ko nas bo šoferka Špela zapustila po dostavi.

In se ob 15.15 res odpeljemo z Erzovim enoprostorcem (da slučajno ne bi rekel avtobus:-) ) na Zavrh… In končno capljamo proti startu. Res bolj piha kot včeraj.

Boris začne postavljati, jaz tudi, Erzo določi, da naj Lusja in Emil popazita name na koncu in se pospešeno tudi on pripravi. Boris v luft (in z liftom v višave), za njim Erzo (enako) in potem jaz. V hrbtnem poskusu padala sploh ne spravim iz luknje zadaj, zato v drugo naprej (Lusja in Emil prijazno pomagata…). Sedaj ga dvignem brez težav, ampak mi ga na vrhu vleče v stran (nič ni zapleteno), popravim in odletim.

Ampak me vseeno odnese proti levemu robu poseke (močan veter z desne?), popravim v desno in se pošteno odšejkam ven (kasneje Lusja pravi, da je padalo kar mahedralo…). Takle moj start mi sploh ni všeč (daleč najslabši, odkar sem nazaj…). Potem se zbašem v zic in zajadram… in se pomirim… in gre lepo gor, naberem nad greben, nad 1000. Erzo in Delux vrtita bolj zadaj, jaz pa grem spet bolj ven in se odpeljem vzdolž grebena proti Vrhniki. Lepo držim višino in še naberem, bolj zadaj na grebenu pa me po levi prehiteva Delux, ki je kmalu pod mano (meni bolj zunaj bolj drži). Pred Javorčem je Boris že občutno niže in tudi jaz močno izgubljam. Ko sem mimo Javorča, imam samo še 650, Boris pa se že skoraj plazi po tleh. Pa se odpelje ven nad Barje in naenkrat zavrti in ga odlifta mimo mene v višave. Tudi jaz se zapeljem bolj ven, izkoristim to dviganje do 1100 (Boris je že pod bazo in se usmeri proti Logatcu) in se odpeljem čez Vrhniko najprej proti Ligojni, potem pa naravnost v Podlipsko dolino. Malo pred Podlipo obrnem nazaj v veter in res elegantno sestopim na travnik ob cesti (kot da bi priletel z Ulovke).

Zoranov let

Pospravim in najprej neuspešno štopam 10 avtov, prijazna domačinka v enajstem pa me odpelje na Šoder. Vmes se javi Boris, da je pristal v Zgornjem Logatcu.

Borisov let

Ko sem na šodru v LCju Lusja po postaji pove, da pristaja pri BJjuin ko pridem do tja, zraven nje pristaja tudi Emil.

Emilov let

Erzo pa je seveda po širokem ovinku odpeljal domov.

Erzov let

Super zadovoljen  (razen starta seveda…).