Glede na dogajanja zadnjih dni, danes ni preveč za pričakovati. Razen, da ima danes Erzo rojstni dan. VSE NAJBOLJŠE, ERZO ! No, in kot se za rojstni dan spodobi, si je treba nekaj nuditi: letenje.

Pa se zmeniva (glede na V veter) za Zavrh. Dobiva se na šodru sama, z Erzovim avtobusom na vrh in lahkotno (posledica zadnjih dni…) na start.

Piha čez start od zadaj dol, resda rahlo in ko začneva postavljati, občasno tudi gor. Erzo se odloči, da bo startal naprej (se uči 🙂 ) in potegne prvi in ga ima skoraj gor, pa podre, ker ni čisto pod njim. Potem gre na svoje staro mesto na levi in potegne hrbtno. Spet ni zadovoljen in ga podre.

Zdaj potegnem jaz naprej in odletim. V začetku se mi zdi OK, potem pa me začne splakovati, tako da imam občutek, da ne bom prišel niti do Ukija. Grem naravnost ven, pa se padanje le malo umiri in rinem naprej proti Škorpijonu. Zadnji del, tik nad tlemi, me še zruka in celo malo klofne in v močnem Z le pristanem pri Škorpijonu.

Zoranov let

Ko pospravljam, je v zraku tudi Erzo, ki mu gre malo bolje, saj celo malo zavrti in se odpelje daleč ven čez dolino in pristane nekje blizu Mance.

Erzov let

Na start pride še Uki, ki pa se odloči, da na osnovi videnega in slišanega ne bo šel. Erzo dobi prevoz za gor, jaz pa počakam v Škorpijonu. Ko pride Erzo dol, pa ravno pricurita še Grega Milčinski in Jure Habjanič.

No očitno je Erzo dobil rojstnodnevno darilo včeraj (“…moj najlepši let doslej, fenomenalno, tale Marmolada s 3650…”), ampak letela sva pa le :-).

Med vožnjo navzgor na Sello gruntamo, kam bi šli leteti drugo rundo (ostali so se odločili za Col Rodello) in ali bi sploh šli. Pa pokliče šofer kombija Sajko, da je na kombiju crknila sklopka in Prevko se ob prihodu gor posveti reševanju tega problema. Ostali malo čakamo in razmišljamo kaj, ko pa se pojavi prilika, da nam zapeljejo padala gor mimo rampe, smo odločeni.

Z Erzom spremljava padala do sedla, Mega in Edo pa pripešačita. Pa po hribu do gondole in ker piha nek J, JZ, je jasno, da gremo na J start (enako kot včeraj). Nekaj naših sicer postavlja na V startu, odleti pa le Vidic, ki v začetku kar tone, ko pa pride na desno čez zajlo, mu zagrabi in namota v višave. Mi štirje šibamo dol na zgornji start in začnemo postavljati. Erzo malo zmaguje z glavo (mu ni preveč všeč) in se odloči, da gre raje dol na spodnjega (kjer sem jaz startal včeraj), medtem pa pride še Miha Skoberne in še kdo.

Mega odleti prvi, takoj za njim pa še jaz z eno ponovitvijo, ker se mi štrikci zataknejo za kamne. V zraku nas je kar nekaj in vrtimo desno od starta, jaz se matram in nekako držim višino, nabrati pa ne morem. Tudi Mega je nekje na moji višini in celo pod mano, potem pa ne najdem nobenega dviganja več, ker dobim samo nekaj rukerjev, generalno pa gre dol. Počasi se predam. Odpeljem se daleč v desno in čez dolino in nazaj čez zajlo na standardni pristanek.

Zoranov filmček

Zoranov let

Sem kar razočaran, ker, medtem ko pospravljam, poslušam po radiu, kako je Dragan tam nekje proti Marmoladi in na 3600 in Erzo tudi nabira in vriska in tam nad Marmolado je že množica pik… Malo za mano pristane tudi Miha, potem pa počasi še drugi. Le Vidicu, Erzu in Bortegi je uspelo nabrati do višav,

Erzov epski let – Marmolada drugič

ostali naši pa so jadrali okoli Col Rodelle (podobno kot jaz). Ko pospravi Mega, hitro poštopa še enkrat gor, da vsaj malo poteši svojo curažo…

Prevko pride s svojim enoprostorcem in nas postopoma zvozi v picerijo, kjer se počasi vsi zberemo in potem čakamo, da Jurij Vidic pripelje nadomestni kombi iz LJU. Ko je že blizu, se naša trojka prestavi s Prevkom in Sajkom na prelaz, pomaga pri zamenjavi kombijev, potem pa gasa proti domu…