Tik pred Megovim prihodom pokliče Ščuka, da bi pa Glem mogoče bil ravno pravi za ta veter :-)… Ker bi res rabili neko tolažbo po ravnokar preživeti avanturi, sva z Erzom takoj za.

Ko pride Mega, ga obvestiva spremembi planov in gasa proti avtocesti. Za nami sta tudi Jožef (ki se mu mudi v svojo župnijo) in Reven (ki se mu ne mudi v nobeno župnijo). Zato se počakamo in Reven prisede k nam in se pridruži spoznavanju lepot Primorske, ki so mu povsem tuje (no, kar se mene tiče, sem zadnje čase kar veliko tukaj…). Po avtocesti do Kopra in čez Marezige naokoli na Glem.

Ščuka je že v zraku in jadra ob pobočju. Erzo že med vožnjo gor zalaufa vario in odlaufa na start, da ne bo kaj zamudil. Mi trije pa za njim. Erzo starta, Reven za njim po nekaj poskusih dvigovanja, pa še jaz in na koncu tudi Mega, ki končno tudi dočaka malo letenja. Drug za drugim se po nekaj vijugah znajdemo na travniku v dolini in začnemo pospravljati.

Erzov let

Erzov let

 

Zoranov let

Zoranov let

 

Malo smo se pa le potolažili. Erzo poštopa gor po en avto, potem pa še Reven in Peter gresta gor po drugega.

Takoj ko pride Ščuka dol z avtom, mu prisedem in odšibava naprej po ovinkih na Pomjan. Na ovinku (kjer sem že četrtič) pod vasjo je platojček, danes zgledno urejen. Nekaj skromne travice in vse suho, zaščiteno s skalami in urejeno (ne tako, kot prejšnjič, ko je bilo vse razrito in blatno). S Petrom ogledujeva start in danes se mi sploh ne zdi tako grozen. Le vetra ni nobenega, tako da kaže, da starta danes ne bo.

Kmalu so pri naju Erzo, Mega in Reven. In ko stopi Erzo iz avta, začne rahlo pihati gor (Pomjan ga je prepoznal 🙂 ). Erzo začne takoj postavljati, to požene na obrate tudi Ščuko in že sta pripravljena. Meni se zdi premalo vetra in bom raje počakal… Držim trakec za veter, Mega in Reven postavita Erzovo padalo kar na cesto zadaj. Ko pihne malo močneje, Erzo potegne naprej, ga lepo spravi gor, steče do roba in zavriska, ko je v zraku…

Takoj je že pripravljeno tudi Petrovo padalo. On potegne hrbtno, ga počasi spravi gor, potem pa se obrne in odlaufa naprej in je tudi on vriskajoč v zraku. Lepo ju drži in na koncu pred cesto še vrtita in vztrajata v zraku. Ko pridemo z avtoma dol, ravno pristane še Peter, Erzo pa, vesel kot radio že pospravlja…

 

Erzov OLC prvenstveni

Erzov OLC prvenstveni

 

Erzov komentar leta: Tole niso Poljane, ampak Pomjan, štart, ki je bil odleten preden so Poljane sploh obstajale. Pisalo se je 8.6.1996, tedaj je obstajal le asfaltiran cestni ovinek in 2m ravnine čez katero so stresali smeti in tako štart ustvarili, da je danes dolg svojih 15 m z lepo travico. Ponoviti ga je bilo potrebno za statistiko.

Manca je polagala vse svoje upe v današnji dan (saj je že predolgo hodila za statista na starte in pavzirala). In da ne bi kaj falili, je seveda izbrala Lijak, kot najbolj zihr varianto za izpolnitev želja (potrebe). Ob 1.20 na Vrhniki v LCja Manca in Erzo in na Uncu Mega in brez kolebanja direkt pod Lijak.

Med potjo veter SZ, na Kovku 8/11 burje, ampak Lijak mora bit, ker vedno JE. Zgoraj nad startom črnina in vse pokrito, piha ven iz Lijaka. Nekaj tujcev sicer pospravlja robo po letenju (?), domači in ostali pa sedijo in čakajo, da bo. Pa ni.

Posvet jate: gremo na Trstelj S (na S pobočjih sije sonček), pa Erzo ga še nima. V trenutku, ko se odpeljemo, pokliče Ščuka/Riba/Skuša/Nevidni/Klokan da Slavnik kliče in da garantirano BO (bo šel tudi sam gor, če nas ne bo…).  Pod viaduktom pred avtocesto se ustavimo na drugi posvet: Trstelj (kjer še vedno sije sonček) ali v obljubljeno (neznano) deželo ? Vključimo logiko, ki pravi, da če bo Slavnik zajeb, ostane še vedno Socerb (ki mora bit še do noči). Erzo se odpove 1 kom.garant novnov-emu za zveličanje neznanega in že drvimo nazaj na Razdrto-desno Kozina-cikcak Prešnica-šodr in zabremzamo ob uradnem pristanku v idili  širnih kraških travnikov pod Slavnikom.

Peter ustavi minuto za nami. Pristop v LCja in po ostankih ceste gor na Slavnik, naprej okoli Grmade in parking. Poševno gor na travnik in že postavljamo. Piha rahlo gor ali nič. Še vedno smo skeptični.

Peter potegne in zavrti pod oblak. Erzo s popravkom za njim, Manca in jaz ob budnem viteškem nadzoru in potem še Vitez.

Ko se bašem v sedež, si zbijem telefon s prižganim FlyMe iz kokpita in ga ujamem v naročju, ga zadržim z zobmi, da snamem rokavico in odpnem zadrgo in vtaknem v žep in potem lahko začnem JADRATI. JADRATI z veliko, ker naslednjo uro navijamo, jadramo sem in tja in ven pod oblake in ob pobočju in uživamo, da se vsem smeji. Ko se plohe od zadaj (smer Učka, smer Ilirska) začnejo približevati in ko se nad nami nabere res ena grda črna gmota, se odpeljemo ven in pristanemo. Manca, Mega in jaz na uradnem.

Zoranov let

Zoranov let

Erzo in Peter malo naprej od letališča Črnotiče.

Erzov let

Erzov let

Mi trije pospravimo (jaz imam še manjšo čistilno akcijo mojega bivšega lepega, skoraj novega zica), do Podgorja s Petrovim avtom, kjer skipava Manco in tovor in počasi in previdno gor (Mega res vozi z občutkom). Nazaj grede razloženo naložim v LCja, pa do Črnotič, kjer poberemo še Erza, predamo Petru avto (in ga preveč ne hvalimo za odlično izbiro – da mu ne stopi v glavo…) in se vsi veseli kot radio poslovimo.

Še manjši nakupovalni pohod v Tuš-Kozina pa naprej (nazaj) proti LJ (LJU). Danes je bila pa res TAPRAVA IZBIRA (da smo se pustili zapeljati Ščuki 🙂 ).

Zjutraj Manca nepričakovano sporoči, da je v Izoli (očitno je Adonisev glas iz daljave prevladal in jo obrnil za 180 stopinj sredi noči…) in da je doli sonček. Ker sem jaz določen za današnjega padalskega stratega, seveda to lokacijo hitro vključim v kalkulacije… Mega je za, Erzo se ne javlja na vztrajno zvonjenje, Manca čaka, da pridemo dol. Plan A je KP->Poljane, potem pa Gaber ali Socerb ali sprotna improvizacija, saj je v višavah napovedan S, v sredini pa SZ, ki bi potem naj obrnil bolj na Z, pri tleh pa JZ že kmalu, vprašanje kaj bo zares….

Mega udeležbo prekliče iz osebnih razlogov, tako da mu na Uncu samo predam včeraj pozabljene stvari in naprej proti Kp. Vmes se slišim še s Slejkom, ki gre z Andrejem in ekipo plezat v Vipavo in planirajo popoldanski let s Čavna (Kucelj). Mogoče pa se kako skombiniramo…

Pri Kp se dobiva z Manco, zapeljeva njen avto na pristanek in z LCjem gor na Poljane. Start zanemarjen, nepokošen, brez trakcev in še moker povrhu (od ulivanja zadnjih dni in pretekle noči…). Piha pa lepo gor (rahlo z leve – SZ), kot tu še ni nikoli ob naših obiskih. Ne glede na goščo se takoj odločim za start, Manco pa mine, ko si od blizu ogleda start.

Pomaga mi postaviti coto in potegnem in odletim. Za jadranje je premalo vetra, zato se samo odpeljem na pristanek v metrsko travo.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, je Manca že pri meni.

Kam sedaj? Vreme je tu na obali ugodno, vendar piha SZ. Nad Črnim kalom je bil ob moji poti dol že nekakšen Z. Zato se odločiva za prvi postanek pod Gabrom.

Med potjo se oglasi Erzo, ki organizira popoldansko ekipo na Slivnici, saj tam baje piha že J in je sonček prebil oblake na Ljubljanskem in Cerkniškem. Pod Gabrom skoraj ni vetra, ko pa pihne, pihne malo od tu, malo od tam, predvsem pa se nama zdi, da s SZ. Socerb se nama zdi logistično prezahteven, zato se prijaviva za Slivnico.

Med potjo nazaj še malo pogledujem na Vremščico, pa je zračni prostor okupiran z letalskim mitingom, na avtocesti pri Kozini zastoj, plezalci izpod Gradiške ture javljajo zabasan Čaven in upajo vsaj na odbasan Nanos – kasneje. Midva nadaljujeva (seveda vsak s svojim avtom) do Unca, Manca naloži Mega (ki je sedaj tudi operativen) in pri pumpi v Cerknici se združimo. No, mi trije, ker je Erzo z Mirkom že na poti gor.

Na startu še komaj piha gor, občaso že od zadaj in vse je že skoraj zaprto z oblaki (kje je zdaj tisti obljubljeni sonček…:-) ? ). Mirko in Erzo sta že postavljena in odlaufata v brezvetrju naprej. Mega hitro postavi še meni malo nižje, ker tisto, kar še piha, piha že čisto z desne (Z). Potegnem že med redkimi dežnimi kapljami  in se odpeljem na pristanek k seniku ob Erzu, kjer je vsaj malo pokošeno.

Erzov let

Erzov let

Podrajsam s svojim lepim (skoraj) novim sedežem po blatni travi in je konec leta.

Zoranov let

Zoranov let

Skupaj pospraviva, počakava Mirka, da naju pobere in še na zaključno druženje v Mantovo… Na Nanosu pa kot kaže, tudi ni bilo nič…

Je pa Emil pokazal, da se je dalo. Na Kovku

Emilov Kovk

Emilov Kovk

in še lepše na Socerbu…

Emilov Socerb

Emilov Socerb

Komentar na Emilov Socerb 🙂

  • Uroš Novak : Prvi doma [02.06.2013 20:54]
  • 2.Zoran Gaborovič : Bravo, sem vedel, da bi morali danes sem… Je bilo v planu A, pa smo ga modificirali, ker je baje Slivnica obetala… :-)[02.06.2013 20:58]
  • 3.Andrej Erznožnik : dej no Zoran, si pa že kot Breščak, ko je rekel: “saj sem vedu da bi moral sem” in si je domišljal, da bi odletu ravno tako. Bili smo na zavrhu pihalo je gor, jadrali na vetru, on pa je mogoče scuril. Emil pa je tedaj sam, na veter pretežno dol, odletel na Slivnici in pobral visoko. —– Si napisal, da socerb ni bil izvedljiv, ker ni bilo logistike… Slivnica je bila danes za namotat 1h pred našim prihodom (na štartu sva bila pol ure pred vami) [02.06.2013 22:26]