Ker smo prišli v Kruševo šele ob 02 zjutraj, po večernem obisku v hrupnem Ohridu, kakofoniji zvokov vseh mogočih stilov muzike in gneči sprehajanja po promenadi ob jezeru, smo danes zjutraj še malo dlje poležali (zlasi jaz, ki sem bil pokonci od 4.30 🙂 ).

Ob 12h odidemo na start, kjer piha malo močnej kot prejšnje dni, pa še vse je zaprto nad dolino. Kakšno uro modrujemo, potem pa organizacija javi, da tu ne bo OK (to vidimo tudi sami -) ) in da gremo na Ribnik, ki ga imenujejo tudi prilepske Dune du Pilat.

Najprej v Prilep na kosilo in malo šetnje, potem pa pod Ribnik, ki je meni že znan od včeraj zjutraj :-).

Čeprav lepo piha, me ne mika še enkrat na hrib. Najprej se ne da tudi nobenemu drugemu, ko pa vidijo Mileta, ki starta in začne jadrati sem in tja ob travnatem pobočju, se odloči tudi nekaj drugih. Prvi starta Andrej Samsa, ki lepo jadra in celo nabere, potem pa mu sledijo tudi ostali. Pride še skupina Francozov, ki še poveča gužvo v zraku !  Zaradi gneče mi sploh ni več, da bi šel v zrak, čeprav me je prej že malo zamikalo, saj se tako jadranje vseeno ne da primerjati z najinim včerajšnjim skokom v dolino na drugi strani hriba. Včeraj je bila avantura novega starta, to pa bi bila lepa vaja jadranja na pobočju (če bi mi uspelo) in uživanja na večerni termiki.

Tako pa ostanem pod vznožjem hribčka in se pridružim skupini tistih, ki so ostali in groundhandlajo na pristanku …

Sličica
Zoranov filmček

Ob 4.30 vstanem in se zrihtam. Ob 5.15 me pobere Erzo na ovinku pri ćesmi in ob 6.20 startava ob avtocesti pri Topolčanih. V 30min sva po položnem travnatem pobočju 250m više pri meteo radarju in antenah na vrhu Dupen Kamena in se razgledujeva, kako bi odletela.

Po poti gor je že rahlo pihalo z V, sedaj na vrhu, ko postavljava, pa že malo s strani iz smeri Prilepa (SV). Na vse strani travce, vmes pa bodeča neža in druge vrvične zatikalke svežega in suhega rastja. Erzo postavi čez jarek, jaz pred njim. Ker je prešibko potegnem samozavestno naprej, pa ga napol dvigne in mi ga sesuje na stran (veter s strani je že močnejši 🙁 ). Medtem, ko ga nabiram, Erzo izkoristi in ga (tudi naprej) potegne in ko mu ga skoraj sesuje na stran, ga le zbalansira in odleti. Še predno ga uspem ponovno postaviti, je že na tleh.

Erzov let

Obiram šavje z vrvic in ga postavim in potegnem bolj v stranski veter in zbalansiram in odletim. Čez nekaj minutk sem že tik nad avtomobili in pristanem na strnišču v bleščečem jutranjem soncu. 1.nonov danes :-).

Sličica
Zoranov filmček

Zoranov let

Zoranov OLC leta

Super (razen mikroskopskih nadležnih mušic, ki so naju žrle na startu).

Gasa do Prilepa in skozi v smeri naslednjega novega. Ko prideva pod obli travnati grič (780m), se zapeljeva v vasico pod njim za info, kako priti gor. Pri hiši, kjer se ustaviva, nama povedo, da je pot do gor z druge strani (do ribnika, pa levo, pa to…) in da bova prišla z avtom gor, saj so gor antene in se vozijo delavci rabotat gor… Hitro se še pogodim za venec tobaka (150 den=2,5€ dobra kila) in odšibava po kolovozu okoli hriba.

Ubogi Erzov avto, ki komaj premaguje luknje na kolovozu, namenjenemu poljskim strojem. Ko sva že na popolnoma travnatem kolovozu, res prideva do nekega malega ribnika in tu se malo boljši kolovoz usmeri po položnem pobočju gor. Čez kake četrt ure sva na oblem vrhu.

Krasen sonček, sama travca na vse strani in nobenih peklenskih mušic. Izbirava, na katero stran bi odletela, saj gor piha z vseh strani (komaj opazno). Odločiva se za smer proti Z, saj je s te smeri najbolj obetavno pihanje navzgor. Postaviva, Erzo svojo hribovsko kombinacijo, čeprav malo niha k Mantri, ki bi ga dlje odnesla… Erzo odleti, ko jaz še preverjam štrikce zaradi šavja in pristane čez 4 minute na travniku pod skupino hiš na Z strani, do koder tudi pripelje nekakšna cesta.

Erzov let

Takoj se odpne in pusti robo in se odpravi nazaj gor po avto. Jaz potegnem in odvjugam (malo celo nakaže neko rahlo dviganje) na travnik (in pristanem dlje od njega – in imam daljši let 🙂 ).

Sličica
Zoranov filmček

Zoranov let

Zoranov OLC leta

Ko pospravim svojo opremo, je Erzo že pri avtu. Pospravim še Erzovo in ker ga še vedno ni naokoli z avtom, se odpravim po kolovozu v peklenski vročini z obema rukzakoma njemu naproti. Končno pride in ker sva pozna, gasa proti Kruševu, kjer so naši že na štartu… 2.novnov danes :-). Na poti pobereva še nekaj domačinov na različnih relacijah in izveva zgodbo o doseljevanju ljudi iz Sanđaka sem…

Mimogrede se ustaviva v Kruševu, kjer se Erzo uskladi s svojo familijo, pa gasa na start. Milena bo odpeljala avto dol, midva pa se pridruživa naši skupini, ki po enourni zamudi še vedno čaka na startu za bolj ugodne pogoje.

Plan je, da se leti proti Bitoli in se pristane najkasneje ob 15h na najbolj oddaljeni točki (bencinska pumpa, kjer sem jaz pristal včeraj). Vmes nas bodo kombiji pobirali. Ko se vsi zberemo, gasa na Ohrid. Čakamo še nekaj časa in modrujemo, Gašper končno potegne, da bo testiral pogoje in počasi še drugi. Jaz sem nekje na sredi startov.

Lepo hrbtno startam in se odpeljem malo ven proti prednji glavi, me lepo zagrabi in začnem vrteti, nabiram in nabiram in naberem do 2200, potem pa po grebenu proti J. Poskušam bolj zunaj, ko zgubim, spet iščem in se tu in tam srečujem z drugimi našimi, ko skupaj vrtimo v stebrih. Ko pridem v bližino prvega preskoka pri Bućinu, poskušam čimveč nabrati. Navrtim nekje do 1700 in grem proti preskoku, pa zgubim do 1100 pri prehodu, se lovim in ponovno nabiram, malo naprej mimo Bućina, tu ponovno nabiram, vendar mi ne uspe več zares nabrati in scurim v vasico Trnovci, kjer skupaj z mano pristaja tudi Lusja.

Sličica
Zoranov filmček

Zoranov let

Zoranov OLC leta

Na pokošenem strnišču pospravlja tudi Boštjan(Svetlin) in ko pospravimo, se nam pridruži še Tom Slejko. V vaški gostilni-trgovini počakamo kombi,  v katerem je (presenetljivo !!) tudi Mega, ki je scuril še pred Bućinom.

Megov let

Proti Bitoli, vmes pobiramo kolege in na pumpi postanemo, da se zberejo vsi trije kombiji in še večina manjkajočih. Tudi Erzo je pristal tu v bližini.

Erzov let

Potem pa gasa proti Ohridu.

Popoldanska pot od Bitole proti Ohridu je res nekaj izjemnega. Vedno lepša pokrajina postane izjemna, ko se spustimo mimo Pelisterja v dolino mimo Prespanskega jezera in občudujemo razglede na ogromno jezero in okoliške strme, travnate in rahlo skalnate hribe. Ob jezeru in navzgor proti prelazu. Smo že v nacionalnem parku Galićica.

Ko pridemo na prelaz, ki je na skoraj 1700m, se odpre res prekrasen razgled na Ohridsko jezero. In tu je tudi start, tik pod cesto. Res spoštljiv pogled na ogromno jezero, ki je 1000m pod nami! Veter piha idealno po pobočju navzgor, dokaj laminarno, čeprav se mi na trenutke zdi, da je kar močan. Začnemo postavljati padala na dokaj udobnem in primerno strmem pobočju in takoj ko postavim (med prvimi), hrbtno potegnem in odletim.

Hitro me zagrabi dviganje in začnem vrteti. V začetku je rahlo razburkano, potem pa se ujamem, vrtim in jadram in se mi zdi, kot da sem v enem velikem plesu padal, ki se s starta dvigujejo gor, eni niže, nekateri višje… V tem prvem delu naberem do 2100 in se sprostim ob spoštljivem pogledu na strme stene in ogromno jezero v globini pod nami. Ker je tu, nad prelazom močan veter v smeri Prespanskega jezera čez prelaz, se raje usmerim v pobočje Galičice in ob njenem Z pobočju (kot bi vozil ob pobočju Storžiča – vendar dosti, dosti lepše…) do JZ slemena, tu pa začnem spet vrteti in naberem do 2500, še malo jadram sem in tja in uživam… uživam, kot še nikoli doslej. Ko se zapeljem bolj nad jezero, malo zgubim, pa spet nazaj k pobočju in do najvišjih 2600m ! Res: moj najlepši let doslej !! Nikoli si nisem predstavljal , da je to lahko tako lepo. Srebrna gladina skoraj 2000m niže. Drobne ladjice in čolni na površini. Bela plaža pred vasjo Ljubanište, za katero bomo pristali. In tu, pod strmim zelenim pobočjem, ki pada v jezero: manastir Sv.Neum ! … Neprecenljivo !!! In mi zmanjka baterij v kameri. Grrrrrr 🙁 . Malo se zapeljem nazaj čez prelaz proti S, potem pa ven nad jezero in v širokem loku nad obalo vse do albanske meje (spodaj se vidi mejni prehod), pa spet ven nad jezero in pustim, da počasi, počasi (-0,5) tonem proti gladini. Ko sem že nizko nad plažo, se zapeljem nad kopno in se usmerim na “pristajalno pisto” tik ob obali za plažo (kot zgleda ozek, na videz pokošen travnik), kjer je večina naših že pristala.

Sličica
Zoranov filmček

Zoranov let

Zoranov OLC leta

Tu pa žal edini grenki trenutek (poleg trenutka, ko je zmanjkalo baterij 🙁 ). Travnik ni travnik, ampak bolj neko polje, polno suhega šavlja, ki se mi tako zaplete v štrikce, da naslednje pol ure pospravljam in besnim in razpletam padalo (tudi ostali se penijo) … Za povrh pa pride še kmet, ki začne noreti, ali se zavedamo, da pristajamo na polju sveže posejane detelje (halo!- polju suhega trnja mogoče…)  in kdo nam je dovolil (najbrž bi rad malo pokasiral). Umaknem se stran s polja in ker se mrači, skoraj ne vidim veš vrvic in šopov trnja. Šele Mega me malo pomiri, ko mi pride pomagat (hvala Mega – gentlemen !).

Megov let

Ko pospravim, si poskušam malo urediti vtise letenja in se kar usedem v avto, za razliko  od ostalih, ki veselo čofotajo v toplem jezeru.

Erzov let

3.novnov danes !! In moj najlepši let doslej !!!! :-).