Za danes je dobra napoved (pa JZ čez Slo). Dogovorili smo se, da gremo čim prej. Lijak ali Kovk, obvelja Kovk.

Erzo me naroči ob 11h na Vrhniko, potem pobereva Mega na zalitem Uncu (bo danes prvič letel 🙂 ) in do Anje, kjer se dobimo še z Tomom Slejkom in njegovim padalskim kolegom Andražem. Vsi se zbašemo v LCja in na start. No, na parking, ker zamet še vedno preprečuje LCju, da bi šel do konca…

Na startu smo sami, v zraku pa sta Valiča že sredi šihta :-). Postavimo. Erzo in Tom sta prva v zraku, potem manjše komplikacije (Andraževo sesuto padalo in zafeclane vrvice pri mojem startu – oba imava popravca) in končno sem v zraku. V zraku razrukano, močna dviganja in padanja, ne veš, ali bi bilo bolje pri grebenu ali bolj zunaj. Jaz motam bolj okoli starta, Erzo, Tom in Andraž gredo proti kotu, Mega v začetku blazno nabere in se odpelje daleč ven nad dolino. Naberem največ do 1200, ko pa se odločim mimo Podrte proti Hublju, me naenkrat tako močno požre,  da se odpeljem kar nazaj proti pristanku, že iščem vmesne pristanke nekje proti dolini, ko le dobim dviganje, ki mi pomaga spet do 800, potem pa nad pristanek in po slabi urci pristanem zraven Mega.

Zoranov Kovk

Mega malo čuti roko, Mateja pa sporoča, kako je bilo na današnji kontroli – oklep so ji sneli :-). Pospraviva in s Tomovim avtom gor po LCja, potem pa kar čez Ajdovščino po Erza in Andraža.

Erzov Kovk

Tomov let

Nič preveč lepo letenje :-(…

Po večini Slo zjutraj še kaplja, ampak na Pivškem in Postojnskem se občasno oblaki pretrgajo. Manca ima danes popoldne čas in bi ga posvetila predvsem spoznavanju z novim padalom. Erzo računa bolj na jutri in bo danes raje delal (:-) ), Mega ima v službi delo, potem pa še zdravnika in mu tudi ne bo zneslo.

Tako sva z Manco sama in glede na veter (burja 12/16 na Kovku) se mi zdi, da bo na Vremščici verjetno premočno. Spomnim se Bačkega jezera (pa Šilentabor je blizu…) in tako odvijeva z avtoceste v Postojni.

Dežuje ne občasno se pokaže še malo sončka in ko prideva na vrh travnika veter piha ravno prav, travnik pa je suh in prav primeren za valjanje. Raztegneva padala (no Manca novo padalo, jaz coto 🙂 ) in naslednji dve uri dvigujeva in poskakujeva in kar pač sodi zraven. Jaz treniram predvsem hrbtni start, Manca kroti novo padalo. Veter namreč ni tako prijazen kot je kazalo na začetku in ves čas spreminja smer in preseneča z nenadnimi sunki. Ko sva utrujena in se dan že nagiba v večer, se tudi veter rahlo umiri.

trening pri Baču

Mene mika, da bi še kaj konkretnega odletel(a).

Zjutraj že ob 7h (po prestavljeni uri !) začnem brskati po kamerah, kje bi bilo. Manca je sicer včeraj napovedovala, da bo danes super, ampak jaz ne najdem nikjer. Čez Istro V in vse v oblakih in v mokroti od dežja (še ponoči), proti Štajerski megla do podna in sneg, proti Gorenjski vse v meglah. Ob 8h po dogovoru pokliče Erzo, ugotovi, da nimam pametnega predloga in se odloči za takojšnje veslanje po Barju… se slišimo kasneje… in se odklopi… Grem nazaj v posteljo.

Pokliče Manca (čez 2 uri), da je v Poreču in Novigradu sonce (preverim in je res 🙂 ), ampak malo je pozno in V ni ravno najboljši veter (spet Mlun ? ). Odločiva se za Lijak, kjer tudi že sije sonce. Mega ima d.o. in ne more, Erzo je odklopljen.

Tako ob 12.15 prestopim k Manci in gasa (ampak res gasa – po omejitvah…) pod Lijak. Na pristanku močan V, občasno sunkovit. Tu so že Slamič, Zadravec, Istok in še en lokalec in en tujec in čez pol ure tudi že Igy, da nas spravi gor.

Na startu piha kar močno gor, občasno močnejši sunki. Slamič & Co. hitro v zrak, jaz malo cincam, Manca postavlja nad menoj. Ker ni sprememb, potegnem hrbtno in sem v luftu. Hitro nad greben na levo, ampak kaj dosti pa ne morem nabrati. Je sunkovito in razrukano, občasno kakšen ozek in močen steber, tako da se zlahka obdržim nad grebenom. Vendar me močan V zaustavi, ko poskušam proti Zmajarski in obrnem nazaj. Spet se priguncam nad start, Manca še čaka, potem a se tudi ona odloči in gre v luft. Jaz grem spet na V rob in vrtim, ampak počasi imam guncanja zadosti in se odpeljem proti pristanku. Nad pristankom se postavim v veter in na mestu, malo tudi rikverc po liftu dol pred Igyjevo bajto.

Zoranovo guncanje

Klobasa na pristanku je ves čas vodoravna in pospravljanje je kar zoprno. Tudi Manca ima kmalu dovolj (pa še brez toplih rokavic je) in pristane malo za menoj. Pove, da je še Damjan prišel (peš) na start in kmalu je tudi on v zraku. Midva greva še pogledat na šolski teren nad modelarsko, da bi Manca malo povadila z novim padalom, pa se odloči za ne in odšibava proti Lj z vmesnim kavno-kremšnitnim postankom na pumpi.

Erzo naju je 1.aprilsko dražil z “letenjem” na Zavrhu, Manca pa svojega mucka s šofersko-prevozniškimi aktivnostmi, pa na srečo pravočasno pogrunta prvoaprilskost dogajanja in se vse konča brez (upam) hujših posledic.

Proti Vrhniki že rahlo sneži, ko se potapljava v večerno meglo…