Danes spet napovedan lep dan in ugoden veter SV. Ob 11h zbor in na start. Nekaj jih je že v zraku in kar nabirajo. Brifing na startu in danes počakam, da gre v luft Gašper (ki bo vodil bolj nove in neizkušene), pa še 1.liga (preletaši, Mega, Erzo, Suša…).

Hrbtno potegnem kmalu za Megom in Erzom in takoj po startu navijem in gledam, kaj delajo stari mački, vendar mi ne uspe slediti. Navijam gor in tonem dol in pridem do 2200. Erzo & Co. pobegnejo po grebenu, jaz pa sem sam (čeprav je okoli veliko naših in tujih). Počasi se pomikam proti prvemu preskoku pri Bučanih in vmes že enkrat skoraj pocurim, pa se spet poberem na 2200 in pridem do preskoka s cca 1600 in grem čez (kar bo pa bo…). Proti Bučanom pridem tik nad tlemi in najprej že pristajam, pa tik nad hišami najdem neko šibko dviganje, malo naberem (dva naša obupanca, ki sta v enaki situaciji prideta proti meni polna upanja), pa mi zmanjka in spet že iščem pristanek, pa spet najdem dviganje, ki me dvigne do 1800 in nadaljujeva skupaj z modrobelim Rookom mladega Roka po pobočju “Čavna” (kot je nekaj prej ta greben poimenoval Erzo po postaji 🙂 ). Vmes nekajkrat pobereva in na koncu grebena kaže, da bo curaža, pa mali najde dviganje, ki njega izstreli v višave in odšiba dalje, jaz pa se matram na mestu in ostanem zadaj. Končno počasi naberem spet čez greben, vmes pride Janez Jelovčan in skupaj se odpeljeva s 1900 naprej proti Bitoli. Vlečem, dokler se da in pristanem pri pumpi pred mestom (uradni pristanek L02).

Sličica
Zoranov filmček

OLC Zoranovega leta

Zoranov let

Vesel kot rado :-). Med pospravljanjem obvestim Mileta o lokaciji. Z Janezom sva kmalu skupaj na pumpi (on je potegnil še kakšnih 500m naprej), Mile s kombijem prihaja, vendar najprej pobere Mega in se vrne po naju.

Megov let proti Pelisteru

Potem gremo iskati najbolj oddaljeno skupino, ki je pristala le malo pred grško mejo (Erzo, Suša, Razinger).

Erzov let

Sušo in Razingerja odpeljemo do meje, da nadaljujeta svoj Hike&Fly in nazaj  po Samso in Miha Kavčiča in nato križem kražem med Bitolo in Prilepom pobiramo še vse ostale razsute člane naše ekipe. Vmes se že nalivamo s pirom in smo sploh super volje.

Lusjin let

Domov in zvečer na obvezne makedonske specialitete v Andoro.

Zjutraj vstanemo vsi našpičeni in polni velikih ciljev. Odhod je napovedan ob 11h. Malo prej še Micko nalaga Wp za kruševsko področje, Gašper pa razloži uporabo navigacije na naših variih. Erzo sporoči, da prihaja, ampak smo prej na startu, kot se on pojavi. Piha močneje kot včeraj S, bazice se že delajo, kar vse obeta super letenje.

Da danes ne bom prepozen, sem prvi naštiman. Gašper svetuje še malo počakati, Mega posluša, ko se Micko pogovarja za veliki FAI trikotnik z Gašperjem in se naštima. Starta, jaz pa hočem takoj za njim, pa mi začnejo vpiti, naj počakam, ker Mega curi. Res malo počakam, veter pojača, Mega pobere in navija nekam v višave (jaz tega ne vidim, ker mirim padalo v hrbtnem položaju in čakam na trenutek). Ko se veter malo umiri, potegnem, pa mi ga po obratu sesuje. Počakam še malo in še enkrat. In mi ga še enkrat sesuje. Boštjan Svetlin in Miha Skoberne mi ga pomagata ponovno postaviti in me podučita, da premočno zategnem po dvigu in ga zato prelomim, tako, da mi ga sesuje (hvala obema 🙂  za inštrukcije ).

Potegnem v tretje in ko je nad mano, ga bolj mehko zabremzam in lepo stabiliziram, se obrnem in super odletim. V zraku me do slemena enkrat rahlo dvigne, v zraku ni žive duše, Mega ne vidim, zato poskušam takoj za slemenom najti neko dviganje, pa nič. Na neki negativni nuli vrtim in se poskušam obdržati, pa počasi zgubljam. Medtem startujejo drugi, ki začnejo vrteti višje nad slemenom, ali pa kar takoj zavijejo na pobočje desno od starta. Vsi se uspejo obdržati, jaz pa zgubljam in ko sem že sumljivo nizko, se odpeljem samo še na pristanek.

Zoranovlet

Potem pa kakšno uro ali celo dve čakam, da končno pristaneta še dva naša in čakajoči kombi dobi befel, da nas (najmanj 3) odpelje gor. Medtem pa poslušam, kako Gašper vodi naše od dviganja do dviganja do konca grebena in nazaj in potem ven nad ravnico proti Prilepu. In se grizem, zakaj vseeno nisem malo počakal :-).

Ko pridemo drugič gor, je na startu bolj samotno. Vse je v senci in vetra vedno manj. Čakamo in čakamo. Jaz sem edini naštiman in v preži za start. Upamo, da se bo malo spucalo in bo spet kaj termike, pa nič. Malo kramljam s Fincem, ki tudi čaka (s svojo skupinico), če bo kaj. Končno se naveličam čakanja in se odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Kmalu pride kombi, ki je pobiral vodeno grupo po scurjenih mestih in nazaj grede še nas. Potem pa seveda na makedonske specialitete, ko prideta Lusja

Lusjin let

in Mega.

Megov let

Pa še Erzo je danes končno prišel….

Erzov komentar leta: vse se je še v redu izšlo: glede na to, da štartamo tokrat od doma 20:30 in pridemo v Kruševo ob 9h, na hr bloku mi tokrat ponesreči zadržijo eno osebno od petih in grem potem ponjo 200m peš nazaj(!?), ko niti ne vem ali je ostala pri njih (in kaj če bi peljal naprej do naslednje meje?), vmes ob 1:00 v BG dobesedno vržem v glavo 20 euriča policajem, namesto nekega jutranjega sodnika za prekrška v smislu ajmo idi mu u susret, daj nabaci, v Kruševu zaležimo do 12h in gasa na štart.

Erzov otvoritveni et

Pa še en za dodatek… Je že začel nabirati nove starte

Erzov dodatni let

Ob 5h zjutraj je vstajanje, ob 5.30 smo na avtobusu in gasa proti Makedoniji. Pokrajina se spreminja in sredi dneva smo v suhih ravnicah, pokritih s polji tobaka, ki se suši ob vsaki hiši. Skozi Prilep in še gor po hribu v Kruševo. Še malo peš vzpona od avtobusa do apartmajske hiše in še do najvišjega apartmaja, ki je dodeljen naši trojici (Mega, Lusja in jaz).

Samo stvari odložimo in s kombiji na start, kjer smo okoli 14h. Brifing izvaja Gašper ob vmesnih dodatkih Mihe Kavčiča (neumestno) in organizatorja Mileta (kar pa je bilo umestno 🙂 ). Organizator nam razdeli brezplačne SIMe za medsebojno komunikacijo in klicanje pobiralnega kombija, še pravila in nasveti glede letenja, kje so pristanki, zemljevide vsega tega in potem si samo še nastavimo pogovorno frekvenco in se začnemo boriti za mesto na startu. Start je velik (mogoče malo spominja na Kobalo), lepo urejen in postavljajo Grki, Francozi, slišim tudi nemško in madžarsko. Srečamo se z Guidom, ki je tu z družino že dva dneva, pa pravi, da ni posebno ugodnih razmer. Krasen sonček, lepo piha gor po startu in nad nami lepe bazice. Postavljamo in en za drugim startujemo. Stari mački seveda hitreje in kmalu izginejo v jati pred startom v ravnini (razen Mega, ki kar navija in pride nazaj nad start in potem ga izgubim).

Startam lepo hrbtno in se odpeljem ven čez levo sleme, za katerim me precej požre, potem pa vidim, da ena jatica vrti že daleč zunaj in se usmerim tja. Poberem nazaj skoraj do višine starta (dviganje v 0 in občasno 0,5 do 1), vendar me spet zanese daleč nazaj nad pobočje, kjer izgubim dviganje. Ko se usmerim spet ven, gre samo še dol in pristanem blizu skupinice naših na žitnem strnišču.

Sličica
Zoranov filmček

Zoranov let

Ko pospravimo, je kombi že pri nas, gremo naprej še na uradni pristanek, kjer je še ena skupinica naših in potem nas vse odpelje zopet na start.

Drugi start je že v zahajajočem soncu in z zelo šibkim vetrom na startu. Zdaj potegnem naprej in se v mirnem letu kot po olju zapeljem ven nad dolino in uživam v razgledih. Vidi se skoraj do Bitole, Prilep, okoliška ravnica in zaobljeni grički. Prava večerna romantika in moj 800 let 🙂 !!! Pristanem na uradnem pristanku, kjer je že skupina naših.

Sličica
Zoranov filmček

Zoranov let

Ko pospravimo, nas odpeljejo v hotel. Lusja dobi sporočilo, da je Mega pristal v Bitoli in da že ima prevoz nazaj.

Megov let

Počakava, da pride domov, potem pa na makedonske specialitete (nad katerimi pa danes nismo tako navdušeni, kot smo bili nad srbskimi v Niški banji – tale gostilna nas ne bo več videla…