by ·Komentarji so izklopljeni za 120115 Gradišče – Knežak P636 10:43:43

Napoved za danes je spet lepa, veter S, vendar bolj šibek kot včeraj. Mateja bi za svoj rojstni dan letela, ne pa samo odkrivala nove starte. Mega je za Primorsko, kjer se bo letelo, Erzov predlog pa (brez)kompromisen in je enoglasno sprejet:  najprej na Gradišče nad Knežakom (ki ga včeraj nismo našli) za ogrevanje in nov start, potem pa na Kovk ali Lijak, kjer se bo danes navijalo do 3000.

Ob 9h pri Mateji, 9.30 Vrhnika in 9.50 še Mega vskoči na Uncu. Do Pivke in pred Knežakom na Šilentabor, tu pa na levo po kolovozu na planirani projekt. Ob 10.30 že odletita Erzo in Mateja ob Megovi nesebični asistenci in idealnem rahlem SV vetru po pobočju gor, malo za njima še jaz – prvi poskus. Sicer se odlepim od tal, ampak brcam po grmovju in po nekaj metrih spet potonem na tla. Očitno sem pretežak, da bi se zares odlepil od tal 🙂 (pobočje pa je dokaj položno).

Še enkrat gor na start, Mega mi pomaga v drugo postaviti in spet  dvignem in stečem po pobočju, se spet odlepim, pa še malo potečem, ker sem spet na zemlji in se končno preko grmičevja odlepim nekaj metrov nad tla. Zdi se mi, da me sploh noče dvigniti  in da bom spet potonil do tal. Čez gozdiček sem le nekaj metrov nad vrhovi in ko že mislim, da bom moral pristati na travničkiu poleg Mateje ob vznožju pobočja, me le malo dvigne in preletim električne žice in cesto in pristanem na travniku poleg Erza.

Sličica

Erzov filmček

Zoranov let

Ko pospraviva, je Mega z avtom in Matejo že pri naju.

by ·Komentarji so izklopljeni za 120115 Kovk P637 14:30:12

Mimo Prestranka proti Vipavski dolini. Do konca se odločamo kaj je taktično boljše: Lijak ali Kovk. Kje bo bolj sigurno za planirane 3000m višine, za planirane ozebline (če je včeraj Delux skoraj ozebel v roke, mora Erzo to danes za gotovo tudi doseči). Ampak, če bo že vse tako super, pa škoda, da ne bi še do Istre odleteli. Skratka cilji so tu in po pridobivanju zadnjih informacij s terena od množic, ki se že valijo na oba starta, se odločimo (Erzo) za Kovk. Do Anje, pa spet posveti, pa gor do samega starta, kjer smo sicer med prvimi, pa se kmalu izgubimo med množico, ki se vali na start.

Vsi še čakajo, da se veter obrne stran od SV in končno začne malo bolj konkretno pihati gor. Postavljamo en za drugim in pred drugim (Erzo med prvimi, Mega takoj za njim, navijeta nekam v višave in izgineta). Boris je prišel na start sam skoraj hkrati z nami, malo za nami pa tudi Uroš Novak. Hančičeva jata tudi odletava, medtem mi pa Mateja pomaga poravnati moje padalo in tudi jaz odletim, malo za mano pa še ona in Delux.

V zraku je živahno, treba je delati. Takoj po startu hitro in visoko naberem, do Podrte sem vedno višje, pobiranja so močna in ozka.  Od Podrte do Hublja večinoma zgubim pridobljeno, tam spet malo naberem, ampak zgubim bistveno več, kot naberem. Ko sem proti kotu že zelo nizko, obrnem in ko mislim, da bom pod Hubljem dokončno scuril, spet naberem močno nad greben in ko pridem nazaj do starta se to ponovi še nekajkrat. Padalci so povsod okoli, pod, nad in levo in desno in čeprav ni prevelike gužve, bi bil vseeno raje bolj sam. Počasi nimam več motivacije, ker ne morem nabrati več tako visoko kot na začetku in ko enkrat zgubim ritem, scurim močno pod greben in se odločim proti pristanku. Vmes še dvakrat začutim rahlo dviganje in malo navrtim, da ohranim višino in malo izkoristim nulce. Končno se zapeljem do Anje, kjer že čaka Mateja z Borisom, ki pa je scuril pod Čavnom ob poskusu priti do Lijaka.

Zoranov let

Borisove fotke: /olc/index.php/forum/gallery/787286

Malo klepetamo in si oganiziramo prevoz po avte. Ko pridemo gor, ravno opazimo Mega, ki po uspešnem letu do Lijaka in nazaj toplanda, ga vzpodbudimo, da ponovno starta in nadaljuje proti Nanosu. Erzo je že pred nekaj časa pristal v Prestranku in si organiziral štop domov. Ko smo spet pri Anji še poberemo Uroša Horvata (in Hančiča in Čibeja) v Vipavi, nato pa se z Matejo odpeljeva do Razdrtega po Mega, ki je tam pristal in skupno do Unca na zaključno druženje. Mateja časti 🙂

by ·Komentarji so izklopljeni za 120114 Grmada nad Planino P633 10:59:49

Vreme za danes je napovedano čudovito (razen vetra, ki naj bi bil SZ, kar ne daje veliko izbir). Mateja se že trese od potrebe in je že ves teden za, Erzo danes ne more (to s težavo pove zjutraj –  je pa bil potem ves dan na vezi na tekočem…), Mega pa je tudi za. Ker je močnejši v S in V Slo in v višinah, se odločimo za Primorsko in za spoznavanje nižjih novih startov.

Ob 9.30 z Matejo mimo Vrhnike do Unca, kjer že čaka Mega. Namigne, da bi bilo mogoče na Grmadi OK in da ne izgubljamo časa s filozofiranjem, se odpeljemo na start in z Matejo v občasno ugodno-neugodnem malo mešajočem vetru postaviva in oba nekajkrat podreva, potem pa odletiva.

Slabih 10 min, pa sva na slani pri pokopališču, kjer ob pospravljanju precej namočiva padala, saj se slana že tali. Kratko in lepo, za ogrevanje.

Zoranov let

Mega viteško odpelje avto dol. Medtem se javi Damjan, da gre z nami.

by ·Komentarji so izklopljeni za 120114 Planina (Devin) P634 12:55:56

Damjan se priključi ekipi na Uncu in skupaj naprej proti Postojni in nato proti Pivki. Najprej smo razmišljali o Grmadi nad Knežakom, pa ne vemo točno kam, na drugi strani pa se tako lepo boči travnati vrh nad dolino v smeri Mašuna, ki ga Mega (pa pred tremi dnevi tudi Erzo) proglasi za Devin (1028m). Zdi se nam, da bomo hitrejši, če gremo tja in potem na Milanjo, pa bomo nazaj grede našli to Grmado ali pa se zadovoljili s Šilentaborom.

Skozi vas Koritnice po serpentinah v smeri Mašuna in kmalu smo v bolj pašniških predelih, nad nami pa je naš hrib. Na križišču zavijemo na desno proti lovski koči Devin (pod Devinom) in ko zapeljemo mimo nje, zavijemo na levo na kolovoz in kmalu smo na 4wd poti, po katerem gremo vedno bolj strmo navzgor. Hitro smo zunaj iz redkega gozda na prostranih travnikih. Malo pod vrhom se ustavimo, poberemo opremo in peš tistih nekaj metrov na vrh (ko tole pišem, na zemljevidu ugotavljam, da je ta vrh Planina (1170m), ravnica spodaj pa Okroglik (tam je lovska koča pod Devinom).

Na vrhu lepo piha in hitro se pripravimo. Spet Mega pomaga postavljati in tako bistveno pospeši priprave. Mogoče piha malo preveč s strani (SZ), vendar se da padala lepo postaviti proti vetru. Odletim prvi in na desni takoj zagrabi. Veter je sicer rahlo neenakomeren, vendar dovolj močan, da se da jadrati ob pobočju, ki poteka v smeri SZ-JV. Desno proti vetru gre počasi (11), na levo pa potegne tudi 40km/h. Damjan je v zraku takoj za mano. Mateja se odloči, da zaradi premočnega vetra ne bo šla, Mega pa tudi ne, ker po pomagal spraviti avto dol. Ker nimamo postaj prižganih, Mega in Mateja ne vesta, da midva z Damjanom jadrava (uživava v rahlo dinamičnem pobočnem jadranju), ampak sta prepričana (predvsem Mega), da poskušava ves čas pristati, pa nama premočan veter ne dovoli… Vidim, da je Damjan izgubil ritem in je čisto nizko nad pobočjem in pristane, malo zatem pa sem tudi sam deležen iste usode. 17 min lepega jadranja. Čudovita pokrajina, skoraj šolski teren.

Zoranov let

Ko pospraviva ob vznožju vršnega golega pobočja, sta Mateja in Mega že čisto blizu naju z avtom. Med hojo do avta Damjan še fotografira medvedove stopinje v snegu in že smo spet v avtu. Naprej po gozdni cesti na Veliko Milanjo. Spet čudovita pokrajina s travnatimi pobočji in lepimi razgledi (zaenkrat veternih elektrarn, ki bi zakrivale poglede, še ni). Spet se z avtom zapeljemo na vrh in tu ugotovimo, da bomo zaradi močnega vetra s strani, ostali samo pri razgledih. Mega opazuje smer in oceni, da pa bi bile mogoče ugodne razmere na Goljaku. Hitro smo spet v avtu.

by ·Komentarji so izklopljeni za 120114 Goljak P635 15:48:58

Ker so gozdne ceste potencialno poledenele, se spustimo v Ilirsko Bistrico in po meni že znani cesti hitro na sam vrh Goljaka.

Tu postaviva midva z Damjanom, čeprav se nam zdi malo čudno, saj precej spreminja smer in je pretežno z desne ali celo rahlo od zadaj (SZ). Še slabše, kot zadnjič (pred 3 dnevi), ko je bil vsaj stabilen Z. Poskusim odleteti, pa mi sesuje padalo. Veter je res neugoden, pa tudi velika razdalja preko gozda, kjer ni možnosti za pristanek, v takih pogojih ni spodbudna. Damjan se dokončno odloči, da ne bo letel in bo z Matejo peljal avto dol. Mega takoj postavi padalo.

Izkoristim trenutek, ko pihne navzgor in odletim. Potonem proti dnu zgornjega platoja in se mi zdi, da ne bom prišel čez. Iščem najnižjo točko v robu nad dolino in se usmerim tja. Sem le malo nad drevesi, ko pridem čez, tu pa me zagrabi dviganje, ki me s 4m/s dviguje do skoraj 1400m. Občasno je kar živahno (vendar je Mega opozoril, da naj bom pripravljen na to – gradient). Proti vetru se komaj pomikam, mestoma tudi 5km/h, ko pa pritisnem na gas, pridem na okoli 10. Smer moram držat vsaj toliko časa, da pridem dovolj naprej, da ne bom več nad gozdovi. Mega javi, da je v zraku (tokrat imamo postaje prižgane) in da tudi on komaj leze naprej. S te višine se mi zdi, da bom prišel do Ilirske, razgledi so čudoviti, veter pa me je zanesel že nad sredino doline, pa gre še vedno kar rahlo gor (sem že blizu 1500m). Končno se malo umiri in začnem počasi lesti dol. Seveda mi je jasno, da kaj daleč ne bom več prišel naprej, zato se prepustim počasnemu spuščanju in se odločim za pristanek nazaj k trgovini. Ko sem dovolj nizko, obrnem nazaj in s s hitrostjo 55km/h odpeljem nazaj nad travnik na trgovino, spet obrnem proti vetru in pristanem.

Zoranov let

Čez nekaj minut je tudi Mega ob meni na pristanku. Ko pospravljava, sta Mateja in Damjan že pri naju. Ko se vozimo proti Ilirski nam nekaj dragocenih minut vzame policijska kontrola, vendar smo vseeno dovolj hitri, da v zadnjih minutah dneva pridemo še na Šilentabor. Tu piha idealno in hitro pomagamo Damjanu postaviti padalo, da se vsaj malo potolaži, ker ni letel na Goljaku. V mraku odleti in ga lepo drži, tako da pristane čisto v vasi Narin daleč preko železnice. Po kolovozu dol, da ga poberemo in na zaključno druženje. Dan zaključimo v Avio Pubu v res veselem vzdušju. Erza pa kar malo pogrešamo  :-).