by ·Komentarji so izklopljeni za 120224 Kuk nad Movražem P674 13:57:53

Cilj no.2: Kuk na Movražem. Malo modrujemo, kako najhitreje do tja, ampak jaz vztrajam na svojem, ker sem tod okoli vse prekolesaril. Gremo nazaj gor skozi Bezovico in skozi Zazid do Rakitovca ter po planoti čez Tri učke skozi občasne zamete do konca, kjer je start, obrnjen tudi na JV. Mimovozečehodečemu kolesarju še prenesemo znanje, kako po skrivnostnih kolovozih (ki smo jih podrobneje preučevali zadnjič z Matejo in Megom) pride v Hrastovlje.

Spet hitro postaviva z Megovo pomočjo na precej položnem startu. Erzo potegne in odleti, jaz pa kmalu za njim. On zavije desno za rob, pa samo potone in kmalu pristane.  Jaz grem zato raje na levo, kjer manj zgubljam in celo malo naberem, največ časa pa pridobim pri skalah nad Movražem, kjer je sicer precej živahno, zato pa kar drži. Pristanem po 10min pri Erzu na travniku pod Movražem.

Sličica

Zoranov filmček
Erzov filmček

Zoranov let

Ko pospravljava, ugotavljava, da morava ta egoizem malo prekiniti in omogočiti tudi Megu, da leti (nad pobočjem proti Zavoju nad Buzetom vidiva padalo, ki kar vrti sem in tja, kar kaže na lepo letenje). Ko se zbaševa v avto, predlagava, da je cilj no.3 Zavoj, kar Mega z veseljem sprejme.

by ·1 Comment

Nazaj gor proti Rakitovcu. Vmes opazujemo potencialni start Breg, ki je na pobočju desno.

Po kakšnem kilometru od križišča smo že na maloobmejnem prehodu Rakitovec. Prekinemo mir obeh policajev, ki dremata v svoji gajbici in ju prisilimo v zahtevno dejanost: izpolnjevanje obrazcev za prehod treh državljanov Slovenije. Medtem klepetamo in modrujemo, kako bo za leteti, opazujemo dva ali tri jadralce nad Zavojem, ki je lučaj stran in občasno spodbujamo oba policaja. Končno še zberemo pristojbino za administracijo (3*83centov=2,49€), ki jih predamo organoma in smo čez rampo. Še majhen zastoj na vstopno hrvaški strani, kjer budno oko hrvaške policajke preveri osebne dokumente in pravkar popisane obrazce in minutko kasneje parkiramo na Zavoju.

Hitro na start, da nadoknadimo zamujeno in v luft. Erzo in Mega takoj, jaz pa spet zaštrikam (dobesedno-štrikec se mi zaplete okoli kamere na čeladi in ne morem razvozlati, dokler ne snamem čelade), potem pa hrbtno (saj je veter primerno močan po startu gor) in po obratu sem že v luftu. Erzo in Mega sta me najprej čakala in lepo nabrala nad startom, zdaj pa že vozita proti Raspadalici. Jaz se najprej matram in ne najdem in ne najdem dviganja in že gruntam, da bom scuril, ko končno najdem in naberem nad greben. Potem pa sama uživancija naslednjo uro… Do Raspadalice in nazaj jadram in uživam v razgledu.

Erzo in Mega odpeljeta še desno od starta proti meji, nato pa se Mega odpelje nad pristanek in toplanda, Erzo pa precej potone proti dolini (je hotel mimogrede še pristati na Jačemici in pospraviti še en nov start) in gre v pristanek na travnikih S od Buzeta pod Kukom.  Odpeljem se ven nad dolino in kar drži. Le počasi zgubljam višino in končno pristanem zraven Erza.

Zoranov filmček
Erzov filmček

Zoranov let

Razglabljava, kako čim hitreje priti na naslednji start, saj je že 16h. Ko pospraviva in je Mega pri naju, je že določen cilj no.4: Breg nad Movražem.

by ·Komentarji so izklopljeni za 120224 Breg nad Movražem P676 17:03:41

Hitro nazaj gor in čez maloobmejni na našo stran. Ko se začnemo spuščati proti Movražu, odvijemo na kolovoz levo in po nekaj sto metrih pustimo avto pod vršnim travnikom. Malo gor po travniku med ostrim kamenjem, ki je skrito v gosti travi do oblega vrha, kjer je kandelaber s trakci. Spet Mega pomaga pri postavljanju.

Malo pred 17h smo pripravljeni. Erzo steče po položnem travniku in po odlepljenju zavije daleč v levo do samega konca Movraške vale, potem pa nazaj in v pristanek na travnikih na dnu. Jaz tudi kar močno odlaufam po položnem travniku dol (čeprav še vedno piha rahlo gor) predno se odlepim, najprej za Erzom v levo, kjer je že vse v senci, vendar kmalu zavijem nazaj na desno, kjer so pobočja še v zahajajočem soncu in upam, da bo vsaj malo držalo. Po nekaj minutah pristanem zraven Erza v senčni dolini.

Zoranov filmček
Erzov filmček

Zoranov let

Zmečeva robo skupaj, saj je Mega že pri naju. Čeprav je ura že malo čez peto popoldne, Erzo navija še za peti start: Gaber nad Ospom. Kmalu smo na Črnem kalu in preko viadukta na izvozu za Kastelec. Ker sonce že zahaja se odločimo, da je bolje če gremo na Osp in na startu smo še pred mrakom. Ko stopimo iz avta, z žalostjo ugotovimo, da piha že rahlo dol. Erzo se odloči za ne, mene pa tudi ne mika preveč, da se s hrbtnim vetrom vržem v mračno globino Osapske stene. Zbašemo se v avto in konec za danes.

Misija Kras - Zoranovi leti

Vmes sta poklicala še Lucija in Damjan, če ju pridemo tehnično suportirat na Socerb in ker je čisto blizu, se odpeljemo do gradu. Vendar se tudi onadva (kljub Lucijini zagnanosti) odločita za prekinitev akcij in prideta do gradu, kjer nas “prijazni” nosilec gostinske dejavnosti odžene iz restavracije (vse, kar bi popili ali pojedli, bi nam dovolil le za šankom, ker so mize namenjene za prave goste, ki bodo naročili razkošne ribje jedi -katerih priprava pa kar dolgo traja…). Tako se vsi prestavimo v Kozino, kjer se v bolj prijaznem gostinskem okolju še malo podkrepimo in prijetno podružimo (največ na račun Lucije…).

by ·6 komentarjev

Ko se dopoldne slišiva z Erzom, je situacija taka: rahel S čez vso Slovenijo zgoraj in spodaj. Ideja je projekti na idrskem ali Kovk/Lijak. Ko pokliče še Delux, se vaga obrne na smer Lijak, saj je na Kovku še S, na Lijaku pa že dela.

Ob 12.20 poberem Erza in Ukija na Vrhniki in Mega na Uncu in gasa pod Lijak. Špela in Boris sta v svojem avtu, saj moram jaz biti ob 18h v Ljubljani, ostali pa itak mislijo letati do pozne noči. Malo čez 13h smo na pristanku in se pretovorimo k Borisu in Špeli (Mega mora zaradi pomanjkanja prostora počakati na drugo rundo, ker je baje zadnji prijavljenec…), moj avto pa ostane na pristanku, da sem neodvisen in lahko odidem kadar hočem.

Na štartu smo edini in hitro postavimo. Erzo, Boris in Uki odletijo, jaz pa še flikam padalo, saj sem našel še nekaj luknjic (pa še dve je našel Uki). Končam ravno ko pride Mega, ki hitro postavi in odleti, jaz pa takoj za njim. Skoraj scurim, pa se na levo le poberem in nazaj nad start in potem naslednjo uro tu vrtim in drajsam in tonem in nabiram… Ves čas gledam kupolo in čakam, če se bo kaj razparalo, ali če se bo pojavila še kakšna luknja. Počasi se pooblači, Z je ves čas močan in vse skupaj je rahlo razbito, ne neka uživancija . Tudi drugi (v zraku ni pretirane gužve, mogoče vsega kakšnih 20 padalcev razsutih naokoli) ne naberejo kaj posebno, pa tudi kam daleč ne odletijo. Mega je seveda odšel proti zmajarski in na koncu pririnil do Lokavca, Boris pristane nekaj pred menoj na uradnem, Erzo pa mora seveda potegniti čim daljšo špuro in zaključi nekje pri Vrtovinu, Uroš pa nekaj prej pri avtocesti.

Zoranov let

Na pristanku sta Špela in Boris, ki ravno odhajata pobrat ostale tri, jaz pa izkoristim suh del travnika, da še preverim padalo (če je še kakšna luknja in kako so se obnesle flikce – vse je OK) in malo počistim usran sedež in vrečo od včeraj.

Borisove fotke: /olc/index.php/forum/gallery/796496

Ko se usedem v avto pokličem ekipo, ki se že pelje proti Šilentaboru za drugi današnji štart…

ŠILENTABOR:

ERZO:

Ko se poberemo pod Čavnom gasa naprej – še ne vemo točno kam – dokler se le ne pojavi ideja iz globin bolane duše. Seveda moram poklicati še Zorana, da mu sporočimo koordinate in namen v smislu, da bomo odleteli še zanj. Na štartu celo prav piha, čeprav je ta ravnina, ki se prevesi direkt v strmo pobočje. Naš, Boris in Uki po vrsti se zmečemo v Narin in prihajajočo noč. Mega štrajka.

by ·1 Comment

Prvi pokliče danes Erzo – kam? Na Primorskem modro in vijolično  močna burja, na SZ pa ne preveč močan V in lepo sončno:  torej SZ Slovenije. Omenim Šijo, Vogel, Vogar… se slišimo. Potem pokliče Boris:  če ni boljše ideje – Krvavec ali Gozd, skratka Gorenjska. Seveda se Erzo spomni še dodatka: Podjelje in smo zmenjeni. Ker gremo zgodaj, spet pol dneva dopusta (kakor za koga…).

Ob 12.20 me poberejo Špela in Boris z Erzom (za Mega je prezgodaj, Mateja bi tudi kasneje, okoli 14.30) na britofu v Šmartnem in gas do Bohinjske Bistrice. Malo pred njo na zgornje polje do Bohinjske Češnjice in gor v strmino do Podjelja. Pustimo avto pri najvišji kmetiji (tu srečamo padalca – Anžeta, ki se ravno baše iz avta) in skupaj zagazimo proti plundrastim travnikom kakšnih 50vm gor. Špela se tudi lomi z nami po spolzkih strminah. Končno smo na startu, totalno prešvicani in še tu nam sonce tolče v glavo (je pa lepo).

Postavimo na mokrem snegu. Vetra je komaj kaj in občasno pihne lepo gor. Potegnem prvi in odletim. Sicer drži, ampak dviguje pa ne. Ker sem res lepo visoko, se mi zdi, da bo desno ob pobočjih mogoče kaj termike in se usmerim tja. Res drži, občasno tudi malo piskne (pozitivna nulca), ampak generalno gre počasi dol. Nad Srednjo vasjo sem še dovolj visoko, da grem naprej proti  vasi Studor, kjer iščem pristanek. Travnikov je polno, eni bolj zasneženi, drugi pa že skoraj kopni. Vzdolž glavne ceste so kandelabri in drati , tako da izberem dolg travnik desno od ceste. Lepo počasi pristajam in vozim direkt proti soncu in se kar vse blešči od lepote in beline snega in čistega neba.

Ko sem tik nad tlemi (2-3m), se nenadoma pojavijo pred in nad  menoj drati (odcep trofazne el.napeljave za vas Studor, kasneje vidim tudi kandelabre, ki so postavljeni počez in ne spadajo k onim ki gredo ob glavni cesti…). Zategnem komande več kot do konca in me spusti na tla skoraj na mestu. Čofnem na lepo, že kopno travo, ki pa ni trava, ampak močvirje stopljenega snega in blata – prava čofodra. Kupola še zaniha naprej in se  obesi delno čez drate. Sem totalno blaten skupaj s sedežem in se zahvalim sončku in vetru v zraku, ki sta med letom posušila padalo… Do gležnjev stojim v čofodri in rahlo potegnem najprej tisti del kupole, ki je ves na moji strani. Lepo potegne glavnino preostalega del kupole nazaj čez, dokler ne pride do štrikcev, ki se pa rahlo zataknejo in ko jih bolj močno potegnem, zašmelca in se malo pokadi tam zgoraj… in vse skupaj pade v čofodro (najbrž je vas Studor ostala brez elektrike…).

Zoranov filmček

Zoranov let

Hitro naberem padalo in ga odnesem na drugi del travnika (predno kdo pride…), ki je še delno zasnežen (plundra). Takrat pokliče Erzo, da sta z Borisom pristala skoraj v Bohinjski Bistrici, da se logistika odvija in da bodo kmalu pri meni. Ko pospravljam, opazujem morebitne poškodbe in najdem cca 5×5 cm zašmelcano luknjo na na zgornji strani, pri celicah na,vrhu padala. Grem do ceste in takoj mi ustavita domačina, ki me zapeljeta do apartmajev Triglav pred Staro Fužino, kjer že čaka ostala trojica.

Borisove slikce: /olc/index.php/forum/gallery/796176