Dnevi se iztekajo. Po Windguruju.cz naj bi pihalo 3m/s, Peter je rekel pomnoži z 2, pa bo pihalo mal manj (kot 6). Ob 7h s pousade; dan brez baz in namerimo 9.9 m/s šus. Kriteriji za štartat se zvišujejo. Spodej in spredej, kjer se postavim, mi 2x z dvignenim padalom ne uspe odletet. Naš asistent je zelo uporaben, ampak včas bi blo pa bolš, ko ga ne bi bilo. Mega je že postavil tezo,
zakaj ne pograbi celega štarta vseh vejic. Potem ga ne bi rabil. Tako vejico pobere iz zamežlanih štrikov in jo vrže 2 m stran, da jo še isti dan, isti pilot, v istem štartavanju še 1x pobere. Jaz zdej preobrnem krilo padala. Asistent Zedoido in še en, mi strokovno obrneta padalo, približno tako, kot ko se pobrana, ko se vseje repo. Ne dam dost glihe. V zraku pa vidim kakšno kilo, dve, več(?) zemlje v polovici krila, ki smo jo pridelali. Mam kar flape dol, 10 cm padala na koncu pri komandah visi od teže dol. Še lepo v začetku vrtim, nakar se mi zazdi, da ne pelje dobro, tako modificirano krilo in se poberem dol, itak ne gre pokonc, ni baz. Okol patujske velike skale letim in ostalim pokažem, kje je danes edina uporabna termika na gori. Kasneje po 12h, se naredijo baze kot treba. Emil zraven mene, Mega danes ves divji na 80 km, Edvin prav tako (divji) 130 km. Toliko zaenkrat, doma bojo kvečjemu opolnoči, je šel Emil ponju.