Oblačno jutro nas odvrne od letenja. Zedoido je že v pousadi; najprej mi ofna hladen kokos in ker imamo čas, mu tradicionalno podelim eno čisto majco x-Alps Suša-Eržen. Ko se začne trgat, gremo ob 10h na štart. Piha ful gor ali nič, kar je sumljivo, da je iz strani, in čez čas samo še nič ali dol. Še dobro, da sem si iz lat pripravil ležišče, da imam kje ležat. Potem potegne fajn gor
Photo: Brasil sofinacira izgradnjo rezervoarjev za kapnico…
in baze so še zmeraj. Junaka Megata, kot prvega lepo dvigne in splakne. Na tleh pove, da piha 5m/s iz hriba ven! Razmere se spet poslabšajo in že pakiramo za dol. Toda, ker imamo zdaj na pristanku, na ukw zvezi mobilno meteo postajo (Megata), na štartu pa piha gor, spodaj pa samo z leve, se zdi ideja skočit, ob želji pobrat, vabljiva. Francoza, ki sta spakirala, samo opazujeta. Toda Emila samo spusti, da se meni že ne zdi več smiselno. Že pogasnem inštrumente, snamem rokavice, ko zapiha lepo (ne preveč) gor, ob info, da se spodaj umirilo. Štartam, in ga že motam- v treh različnih pobiranjih se vsakič na 930 zabijem v strop, čeprav baze višje!? Pobiranja tud zunaj z 200 m nad tlemi.. Kruzam skor uro, pred koncem mojga poleta, se pomečeta še Julijen in Roland, ki imata za mano senco, zdaj povrtita enega in dol.