Danes je generalni veter že obrnil na JZ. Jutranja inverzija do 700, dimi pokonci. V dolinico zapeljem ob takem času kot včeraj.

Sonček že prbija na polno, ampak od trave se cedi, kot da je vlivalo celo noč. Previdno postavim, se hrbtno vpnem, saj rahla sapica diha po griču gor.

Takoj potegnem, po obratu kmalu v luftu, še en dotik z nogo in še pred prelomom desno. Danes nič ne dvigne in tudi drži ne najbolje, ampak do kolovoza pa vseeno pridem.

Še vedno V, SV veter z inverzno kljuko do 800. Sonček že sije v dolino, pa vendar je mokrota 100%, ko gazim po (že dokaj visoki) travi po desni strani gor.

Previdno razgrnem, čutim hlad na vratu in celo mlado listje se malo zatrese ob rahlem vetrčku po hribu gor. Hrbtno se vpnem, počakam na naslednji vetrič in potegnem. Po obratu me hitro vzame, rahlo dvigne in še pred prelomom desno ob pobočje, kjer me še dodatno vzdigne in drži, drži,… drži.., do kolovoza in čez.

Ampak ko nabiram padalo v LCja, pa je spet mokro…

Danes naj bi bile še občasne plohe in nevihte, pa jutranja napoved pokaže bolje (po 11h brez dežja okoli LJU). Ampak, ker ga že zjutraj ni, se kar odpravim v Kižlovko, čeprav je še vse sluzasto (“bolje drži ga, nego lovi ga” ali “bolje vrabec v roki, kot golob na strehi”.

Po desni gor po zaliti travi, da mi čmoka v čevljih, ko pridem na novo lokacijo. Previdno postavim v mokroto in popolno brezveterje. Malo čakam, pa nič sprememb, zato se vpnem za naprej in zalaufam, da kar šprica okoli nog. Takoj me vzame, pa se z nogo vseeno še enkrat dotaknem tal, da nad prelomom ostro zavijem v desno in mimo njive proti kolovozu. Ob pristanku začofotam po močvirju do gležnjev v vodi.

Ko padalo tlačim v LCja, je mokro, zato ob povratku domov gre na sušenje v stanovanje…

Danes pa prihaja poslabšanje (čeprav bo dopoldan še brez dežja z zmernim SV) in grem raje še pred objavljeno sondažo, da ne bo presenečenj.

V dolini mir. Medlo sonce se prebija skozi pokritost.

Na novi lokaciji pa celo (skoraj) enakomerna sapa po griču gor. Postavim, hrbtno pripnem in takoj potegnem. Po obratu me takoj vzame in z vmesnim dotikom na prelomu ostro desno v rahlem dvigu in daleč, do kolovoza in še malo čez.

Danes je napovedanega nekaj manj vetra, pa bolj V smeri. In se že navsezgodaj eni dogovarjajo za Smuk (eni pa že včeraj, ampak na Telegramu je tišina…). Mene pokliče Uki, če me zanima iti z njim, pa me preveč ne vleče (še ni prave samozavesti za dolge ravninske lete – sploh po tistem spominskem mrku zadnjič…) in se izgovorim, da bi šel samo, če imamo šoferja = rešeno zemeljsko logistiko. In da moram najprej v Kižlovko.

V dolinici že sonce suši jutranjo mokroto. Ker je inverzija do 600 je tudi dokaj mirno (čeprav so vevški dimi bili rahlo položeni od V). Na poti gor na novo lokacijo po desni strani si kljub močnemu soncu še lepo umijem čevlje.

Postavim v rahlem dihanju sape po bregu gor. Intervali gor so kar dolgi (čeprav res šibki), tako da se hrbtno vpnem, počakam na naslednjega, lepo dvignem in po obratu takoj speljem. Nad prelomom ostro desno in v rahlem dviganju ob pobočju mimo polja in čez travnik do kolovoza.