Med terapijo mi ves čas skozi okna sije krasen sonček s kristalno jasnega modrega neba.

Ko zaključim iz LCja takoj pokličem Milana, ki pove, da z Bertom ravno vozita na Koreno (kar sem imel tudi sam v mislih). Gasa in v 25 min sem pri ŠPHju, kjer se začnem naštimavati. Milan pristane ob glavni cesti in grem takoj tja po njega, da se rinfuzo zbaše v LCja.

Še vedno modrina in sonček. Nazaj pri ŠPHju pa malo zatem Berto pove, da ne gre še enkrat gor in naju bo zaradi logistike počakal spodaj.

Ko se pripeljeva z Milanom gor, se od S že zbirajo temni oblaki. Piha pa še vedno lepo gor z J, celo močneje, kot prvič, pravi Milan(4/6,6). Oba nervozna, zaradi črnine, ki prihaja od zadaj. Vse mi nagaja in štrikci se zapletajo in Milan mi pomaga razgrniti in razplesti … in ugotovim, da sem pozabil čelado.

Prvi dvig mi ne uspe in Milan mi odlaufa v LCja po čelado, medtem, ko nameščam zidek. Še nekaj poskusov, preden le uspem startati (sama nervoza, saj je veter idealen, ampak pri rikverc štartu gledam ravno tisto črnino zadaj…).

Najprej me dviguje, ampak jaz samo ven in nad ŠPH in nazaj na pristanek, kjer čaka Berto.

Milan pa z lepo višino gre, dokler gre.

Ko z Bertom naloživa Milana, naju Berto zapelje gor po najina avta. Na poti dol je že vse pokrito in temno nakuhano… Proti LJU pa že začne kapljati…

Danes krasen sončen dan z jutranjim hladom (in inverzijo do 1000 in napovedanim močnim JZ višje). Malo počakam, da se Kižlovka pogreje.

Pridem, ko je že skoraj vsa dolina v soncu. Piha rahlo gor in po dolini veje smrad po svežem gnoju. Ko postavljam, spodaj ravno trosi drugo rundo gnoja.

Vpnem se hrbtno, potegnem v šibkem vetrčku in po obratu takoj v luft. Gnojni hlapi lepo držijo, da se zapeljem do kolovoza.

Potem pa večurne strašne kombinacije in usklajevanja o zaresnem letenju (Lijak, Kovk, z rezervo Brestovica…), ki se v krasnem sončnem dnevu (in močnem JZ predvsem v osrednji SLO) končajo na domačem kavču…

Takoj po Soči v Kižlovko. Sicer hladno (in inverzno, z lepim Z zjutraj), vendar je sonček že ogrel pobočje (in jutranji sren spremenil v mokroto), tako da rahlo piha gor, ko postavljam na mokro (na srečo nizko) travo.

Vpnem se hrbtno in v šibkem vetru dvignem padalo nad sebe, da me takoj po obratu še pred prelomom vzame. Malo me še dvigne in v kontra vetru lepo drži do kolovoza in še malo čez.

Sedaj pa na kavo in naprej na redno primarno terapijo

Danes napovedanega veliko S. Ker pa je gradient dokaj žagast do 1000, nisem preveč zaskrbljen. Pa še vse je megličasto (megla po kotlinah…), ko se peljem v Kižlovko.

S kolovoza se start še kar vidi in rahlo piha po dolini gor. Mokro, blatno in hladno, ko hodim gor.

Na startu previdno postavljam v mokroto trave. Vpnem se hrbtno, le za trenutek počakam, saj je vetrič po hribu gor konstanten. Potegnem, malce počakam, da gre (dokaj vlažno) padalo gor in po obratu takoj speljem. Vendar nizko nad dolino do kolovoza.

Po zgodnji (pred)jutranji terapiji v Soči (poživitveni odmerek), hitro v Kižlovko, saj med vračanjem v bazo že rahlo rosi po šipah (čeprav po napovedi še ne bi smelo). Zgoraj močan JZ, sondažni gradient odličen, oblake pa nizko goni na ful od JZ.

Ampak v Kižlovki nobenega dežja (kar pa ne pomeni, da je suho, saj je močvirje in blato še iz prejšnjih dni).

Na startu vztrajno piha po griču rahlo dol (ne toliko, da bi svaljkalo), čeprav oblake goni točno v nasprotni smeri. Čakam, čakam, pa ni sprememb.

Potegnem ko je (kao) malo manj v vrat in zalaufam in gre padalo gor počasi, da se moram prav vreči čez prelom… in speljem. Potem lepo zagrabi in me dvigne in z lahnim vetrom v hrbet tik nad tlemi do kolovoza.