Za danes napovedane še veliko burje/SV v JZ SLO, ki naj bi čez dan jenjala; pa v splošnem oblačno z možnostjo razjasnitev tu ali tam. Zato me zelo pritegne Erzov predlog, da gremo narediti kakšen nov (zaresen) start okoli Dobrovelj (kjer pa bo bistveno manj V vetra).

Nekaj po 10h se pri mojem Hoferju Lučka in Erzo preložita iz avtodoma v LCja. Na Vranskem ven in po lokalnih cestah mimo raznih (padalsko zanimivih) kmetij

od zadaj do cerkvice Sv.Janeza in Pavla. Nad velikim (z gozdom omejenim) pašnikom parkiramo.

Lučka ostane na toplem v LCju, midva dol na pašnik,

kjer naju v najini misiji takoj začnejo ovirati 3 pašoče se krave. Erzo mi pomaga raztegniti Rook2 in vmes odganja krave, ki morajo nujno do naju. Vetra ni nič, travnik pred prelomom pa zelo položen, kar je za “starejšega občana, ki je poleg tega še gibalno oviran” kar problem. Tretji negativni parameter pa je, da je na prelomu el.pastir, ki je dokaj trdo napet.

Občasno malo dahne vetrič gor in takrat potegnem: hrbtno, naprej, tako ali drugače… in v glavnem padala niti nad sebe ne spravim.

Ko ga 5-tič le spravim nad sebe, pa po slow-motion “laufanju” spet pade nazaj. Erzo mi spodaj vsakokrat drži pastirja in se vsakokrat spet vrača, da mi Rooka (vedno bolj mokrega od mokre trave) ponovno postavi (in je po vsakem poskusu bolj nervozen in neučakan).

Vidim, da me ima počasi zadosti in me tudi vedno bolj nervozno priganja – jaz bi čakal na vetrič, on mi razlaga, da itak ne bo nič bolje in naj bo to zadnji poskus.

Po 6-tem neuspelem poskusu začnem pospravljati, Erzo pa postavi svoje padalo do konca,

potegne (sedaj vetrič skoraj enakomerno nežno pihlja po položnem travniku gor) in po laufanju spelje nad pastirjem… in proti dolini.

Erzov let

Samec Tomaž : Cestitam za rekord starta! [3.11.2024 14:56] Zoran Gaborovič : Hvala za Sectorja 😜 [3.11.2024 15:04] Andrej Erznožnik : Hvala za hvalo, Tomaž. Tu je tudi nekaj bolečine, saj sem to gledal preden si potem ti to prvi odletel. [3.11.2024 18:26]

Ostanem sam in se ustavim v pospravljanju, saj je vetrič sedaj že kar konstanten.

Ponovno vse razpakiram in se naštimam, malo počakam in potegnem. Polaufam in kljub svojemu “tempu” po nekaj korakih speljem. Lepo čez pastirja in … cuf … se zatakne levi rob padala za visoki grm na levi in me sesuje na tla.

Zoranov (grobo prekinjen) “uspešen” start

Poskušam sneti padalo… pošteno se matram z ene in druge strani, od spodaj in s pobočja iznad šavja, pa mi ne uspe. Zato se po 1/2 ure spravim nazaj gor na travnik. Najprej poskušam sam organizirati pomoč koga od lokalcev, potem se vključi še Erzo in hitro najde Tiseljevega Jureta, ki je takoj pripravljen priskočiti na pomoč. On pobere Erza na pristanku in ju dostavi gor.

Dva para usklajenih rok in potegov (in manjši žagarski poseg) hitro osvobodi padalo. Sam pa se že pripravljam za naslednji poskus. Ko pa padalo zgoraj raztegnemo, vidimo, da je na enem mestu močno raztrgano… nobeno modrovanje ne pomaga (piha pa še vedno rahlo gor), s takim padalo ne morem (ne smem) odleteti. M24, ki je zgoraj v LCju je premajhen za tak start, Maestra2 tudi nočem “načeti”… In se me Erzo usmili in ponudi svojega Sectorja 🙂 .

Jure skoči gor v avto po Erzovo padalo in kmalu je razgrnjeno na travniku. Še Lučka pride vmes spremljati dogajanje. Z Erzom tlačita na dnu pašnika žice pastirja dol, Jure me nadzira (in ostaja za vsak slučaj, če bo treba še kaj požagati…).

Potegnem hrbtno in po obratu speljem iz prve takole, kot je videti na posnetku

In se v dolgem počasnem curjenju zapeljem čez Žovnečko jezero in nazaj na pristanek.

Zoranov let

Samec Tomaž : Cestitam za lepo ponovitev! [3.11.2024 14:56] Zoran Gaborovič : Zasluge za lepo ponovitev ima predvsem Erzov Sector (in seveda Jure in Erzo) 😜🤪 [3.11.2024 15:11] Andrej Erznožnik : Haha visoki grm v tvojem blogu…. Zoran se reče drevo [3.11.2024 22:29]

Kmalu pospravim, Lučke in Erza pa z LCjem od nikoder (kot zvem kasneje, je Erzo vmes na hitro naredil še en novnovnov).

Ko sta končno pri meni, pa je še dovolj časa, da Erza odpeljemo še na en, njemu novnov start.

Erzov 3.let

Potem pa še na zaključno druženje v Grofa.

ves dopoldan v megli LJU kotline (po telefonu) iščem, kam bi šel danes (na sonček, ki povsod naokoli že toplo greje od ranega jutra…). Glede na včerajšnje dogajanje si želim kakšen nov, zaresen start.

Dopoldne mineva v tovrstnem bluzenju, zato se na koncu zbašem v LCja in proti Strmci (da ne bom še brez letenja ostal na koncu dneva). Z Megom sva bila hitro zmenjena, med potjo pa pokličem še Mojco, ki je tudi za akcijo.

Megov avto pustimo pri Balah, Mojčinega spodaj na pristanku in z LCjem gor. Na startu že kar močno piha (4-5/6-8), v zraku že Jean drajsa sem in tja s kompanjonom.

Mega in Mojca mi pripravita padalo, medtem ko se bašem v zic in hitro v luft: Mojca, Zoran in Mega.

Potem pa uro jadranja predvsem v kotlu med Sedlom in Petričem, z daljšimi potegi ven nad sredo doline (naberem tudi čez 1100) in s curažo naprej v smeri Studena… in nazaj spet brez težav pobirati na Petriču.

Po napolnjeni uri se zapeljem z vetrom do Hasberga in po zavoju po liftu dol, da še do Bal ne pridem.

Zoranov let

Mojca potegne malo naprej od pokopališča.

Mojčin let

Mega pa vmes.

Megov let

Jean je pristal na koncu Polja.

Jeanov let

Mega pobere Mojco in mene in pod Strmco in na start v reševanje avtov.

Dosti bolje, kot sem pričakoval 🙂 .

Čeprav sem bil včeraj zvečer pošteno zdelan po celodnevnem tavanju s Pojetovo Slavko ob iskanju startov pod Storžičem, me je Erzo prepričal za današnjo akcijo na Mangrtu – ker je bila predvidena tudi soudeležba Lučke kot najine zemeljske podpore, sem predvideval od aktivnosti predvsem sedenje v avtu in pod padalom.

Še pred 8.30 me Erzo in Lučka naložita v avto(dom) in gasa po Gorenjski do Radeč in okoli ovinka na Predel in čez ter levo po Mangrtski cesti na parking pred rampo pod padalskim startom Mangrt.

Prečudovit jesenski dan z globoko modrino neba (brez oblakov) in nepopisnimi razgledi po okoliških gorah… Kar nekaj časa postopamo naokoli in fotkamo.

Potem se jaz počasi z robo odpravim gor na start,

za mano pa Erzo in Lučka ob množici padalcev, ki so ravno prispeli (lokalni in tudi bolj od daleč, poznani in neznani).

Po dolgem času se med pripravljanjem spet pozdravim s Hrovatovo Darjo in Janijem. Na startu pihlja lepo gor. Prva odleti Darja

in kmalu začne nabirati na desno nad tuneli, kar pomeni zeleno luč tudi za preostale 🙂 .

Lepo odletim pod Erzovim nadzorom in hitro nekaj naberem in okoli škrbine na pobočja nad tuneli pod špicami mejnega grebena. Drug za drugim se pridružijo tudi ostali. Potem pa tu vrtim(o), včasih več na kupu, včasih manj, nekaj zacurimo, pa se spet rešimo … in tako, dokler se ne napolni ura.

Nekateri so že prej odstopili, nekateri so se rešili iz globoke curaže spet nazaj na 2000. Z Erzom nekajkrat vrtiva skupaj in ves čas imam namen, da takoj, ko bom dovolj nabral zapeljem čez greben in proti Ratečam. Pa se mi vedno zdi, da sem še majčkeno prenizek, čeprav sem pobral tudi rahlo čez 2200…

V enem trenutku Erza zgubim iz vidnega polja (kar sicer itak ni težko…) in ga potem iščem, ker si mislim, da je zacuril ali se odpeljal malo stran… in res je odpeljal “malo stran” – do Rateč.

Erzov let

Darja je Janiju po postaji sporočila, da pristaja v Logu in bo rešila njun avto.

Darjin let

Tako se je lahko tudi Jani brez skrbi odpeljal po zraku domov.

Janijev let

Andrej Erznožnik : Točen po voznem redu [31.10.2024 13:42] Zoran Gaborovič : 👍 [31.10.2024 14:35]

Sam pa še pol ure drajsam in poskušam dovolj nabrati za čez, na koncu obupam in se v velikem loku odpeljem naokoli in dol v Log.

Zoranov let

Lučka me kmalu pobere in naju odpelje v Rateče, kjer pri Darji in Janiju že čaka Erzo (ki ga je pobrala Darja). Naložimo se v njun terenc in gor “na ogled” njihovega privatnega starta Žlebe, kjer uživamo v limončelu in klepetu ob ugašanju prelepega dneva (za odleteti piha žal narobe, čeprav se Erzu po vsakem kozarču zdi smer bolj prava…).

Ob mraku se odpeljemo dol in potem še na večerjo Pri Martinu, kjer se nam pridružita še Bizjakova Tina in Sušev Primož z njuno malo princesko 🙂 .

Po primarni terapiji me Erzo že pokliče, kdaj da lahko pridem na Vrhniko za na Grmado in kar takoj predlaga zbor on 12h (kar lahko potrdim). Vreme je po jutranjih meglah dokaj sončno, z rahlo inverzijo na 600 in generalnim V, SV ter močnejšo burjo zjutraj, ki naj bi čez dan izvenela.

Na zboru se le jaz presedem k Erzu, saj je že cela predhodna (!?!) nenapovedana ekipa (Poje, Mega in Emil) na Grmadi. Baje so šli prej, da fiksirajo steber za postajo (kar pa jim ne uspe, saj so kajle predebele, Mega pa je pustil v avtu spodaj svoje osnovno sredstvo, ki bi edino lahko pomagalo rešiti problem – službeno gozdarsko sekirco…). Tako morajo pač odleteti … in takoj pocurijo v močnem vetru z leve okoli roba.

Emilov predlet

Megov predlet

Jožetov predlet

Ko se z Erzom peljeva k Balam, srečava pred mostom odhajajočega Emila, potem pa se pri Balah samo še preloživa k čakajočima Megu in Jožetu. Ko Mega spelje, pripelje še Jean, se stlači k nam… in gor.

Na startu piha večinoma z leve, vendar se smer vedno bolj obrača tudi po poseki gor. Jean takoj postavi, precej razmetavajoče odleti, zacuri, pa levo hitro spet pobere. Drugi je Erzo, ki ga še bolj razmetava in celo postoji na robu (mogoče bi kar podrl…), da se potem le vrže čez rob in sledi Jeanovi usodi.

Mega in Jože sta medtem z ošpičenimi kajlami fiksirala drog in Mega že lahko sekundira pri mojem odletu.

Na srečo pride pravi interval, saj me ob prvem dvigu in začetnem premetavanju po startu odlifta na robu (res pa imam sprva kar težavo spraviti noge v kokon). Potem odletita še Jože in Mega.

V zraku je spredaj pred startom čutiti kar veliko vetra, ki ga enkrat instrument kaže z leve, enkrat z desne, ampak dviguje pa lepo, tako da sem hitro čez 1000.

Potem pa drajsam(o) levo in desno in naprej in nazaj. Enkrat so višji eni, drugič drugi (no, jaz sem večinoma v spodnjih nadstropjih), eni se potegnejo bolj proti Grčarevcu, drugi manj. Tako se počasi nabira polna ura in ko naredi cin, se zapeljem še daleč ven nad Jakovico in nazaj na pristanek.

Zoranov let

Nekaj za mano pristane Jean pri Balah in izgine, še predno sam pospravim in pridem do preostalega Erzovega avta.

Jeanov let

Mega je pristal nad cesto.

Megov let

Erzo pa bolj proti Hasbergu, kjer ga naloživa z Megom.

Erzov let

In gor po Pojetov in Megov avto, medtem ko Jože pristane na Polju daleč proti Grčarevcu.

Jožetov let

Jože Poje : Bolj razvleč pa ne znam. Samo da je čez 20 km. [29.10.2024 14:58]

Sam prevzamem Jožetov avto, ga poberem na obcestnem parkingu pred Grčarevcem, kjer čaka tudi Erzo in na Vrhniko.

Letenje dosti nad današnjimi pričakovanji 🙂 .

Danes ni napovedanega praktično nič vetra z večinoma rahlo JZ tendenco in jutranjo/dopoldansko meglo.

Že zjutraj se dogaja zgodovina, ko pokliče Erzo, da gresta z Pojetovim Jožetom na Velebit (Jože ima za cilj kot prvi zemljan poleteti na Goli otok…). Sam pa kar ne vem, kakšno idejo bi imel, saj je napoved za dol se metati s hribov, jaz pa sem “starejši občan, ki sem poleg tega še gibalno oviran” 😉 in se naprej smilim samemu sebi…

Ker je na Slivnici rahla JZ sapica in je baza nekaj nad vrhom, predlagam Milanćetu, da greva/gremo tja. Pa nekaj cinca in bi šel na Kovk (kjer je 0 in rob v bazi…). Po dolgotrajnem navzkrižnem neusklajevanju se odloči za pot v smeri Polhovega Gradca, jaz pa se še naprej smilim samemu sebi in bluzim po telefonu kje, kam, kako…

Potem pa na XCglobe zagledam, da je nekdo odletel z Ravnih senožeti = vznožje Kamniškega vrha, kjer je bila “zibelka slovenskega jadralnega padalstva…” in jaz v bistvu tega štarta še nimam, saj so v časih moje manjše gibalne oviranosti bili cilji tam naokoli predvsem vrhovi (npr. sekundarni vrh Planjava ali sam Kamniški vrh). In se napalim, da grem poskusiti prilesti na vrh teh senožeti, kjer se potem nadaljujejo poti na sam Kamniški vrh.

Ob mojem odhodu iz LJU je tu že sonce, bolj kot pa se približujem Kamniku, bolj je vse zabasano in Kamniškega vrha se tudi pod razno ne vidi. V Stahovici sem končno dovolj blizu, da skozi megličavost vidim pobočja, sam Kamniški vrh pa je nepreklicno skrit v megli/bazi.

Do zadnje kmetije vasice Slevo in še do konca kolovoza pri peskokopu. Sestavim palice in si naložim srednje lahko opremo (Kimfly M24 in tangice z novim napihljivim protektorčkom…) in v klanec. Vreme je gnilo, vendar cedeča vlaga v zraku vsaj hladi, tako da ne zakuham že po 100m…

Počasi gor do razpotja kjer izberem kar strmo varianto, direkt gor po slemenu. Čeprav hodim počasi, se višinci kar nabirajo in po 40min sem 330m višje na vrhu travnikov – in strmine.

Malo tavam sem in tja, da si izberem najbolj primerno lokacijo, saj so zgornji deli senožeti kar položni. Raztegnem M24 šele potem, ko napihnem protektor in sem kompletno opremljen. Res je vse gnilo naokoli in baza je mogoče 50m nad mano. Vetra čisto nič, s teoretično tendenco na gor.

Cuknem in M24 spravim hitro nad sebe, ampak po obratu ne nosi nič in pošteno zalaufam po strmini dol (sem že pozabil, da M24 rabi kar nekaj vzletne hitrosti, kar pa ni problem, saj je bilo običajno kvečejmu preveč vetra, ne premalo, kot je danes). In nekako speljem, vendar sem nizko nad tlemi in tu je že naslednja polička travnika. Rahlo potegnem komande, da me malo dvigne naprej in … speljem nad platojčkom… Potem pa v popolnem miru odglajdam do travnika pri Bistričici pred Stahovico.

Zoranov let

Ko pospravljam, gre kar nekaj avtov mimo. Ko zaključim in pomaham naslednjemu, pa mi ustavi domačinka prav z zadnje kmetije, nad katero sem parkiral LCja 🙂 .

Kljub turobnemu dnevu (v tem koncu SLO), sem vesel kot radio, saj sem pričakoval dosti hujše probleme pri mojem prvem H&F po dolgem času 🙂 🙂 .