Odpeljeva Kangooja na Col in z LCjem na Kovk. Vmes se pogovarjava o travnikih, ki so na S malo pod vrhom Kovka (sam sem to že preučil na satelitskih slikah, danes pa oba v živo še v pri letu z Žagoliča) – si bo treba ogledati.

Na Kovku cvet slovenskega padalstva. Vsi pripravljeni in napeti, samo da zgine mrč, ki slabi sonce. Veter komaj piha. Pokliče Erzo, ki že prihaja iz Benetk 🙂 – kaj se dogaja… Borisa ne mika v tako situacijo, saj ne vidi več možnosti za svoje plane. Tudi meni ni sedeti in čakati na boljše čase, ali pa se bolj ali manj vreči dol. Boris predlaga, da greva raje naprej na projekte in kar zasmeji se mi 🙂 .

Ker sva že tu, greva najprej na te travnike za Kovkom. Do zadnje kmetije in po malo iskanja najdeva cestico, ki naju pripelje skozi gozd točno na želeni travnik :-). Zelo lep štart (kako, da ga ni še nihče opazil 🙂 ). Vzameva robo in Boris mi že postavlja. Piha rahlo gor.

Potegnem in že sem čez robne bore in smrekce. Zaokrožim nad dolino in pristanem zopet na istem blatnem travniku.

Zoranov let

Boris pristane takoj za mano.

Borisov let

Skočim na cesto in ustavim prvi avto, da me zapelje do Cola po Kangooja in že sem nazaj. Pospraviva do konca v mokroti in gor po LCja in nazaj na pristanek.

Križna gora nad Colom nam je že znana: meni z borovca, s katerega sta mi snemala padalo Erzo in Boris (v naslednji etapi pa se je Boris obesil na smreko in sva midva z Erzom snemala njegovo padalo…). Že včeraj sva pogledovala gor. Danes bo očitno OK.

Do istih vikendov nad Žagoličem kot prej s Kangoojem in peš po kolovozu za travnikom, kjer sva startala v prvi rundi. Na vrhu sva cca 15min od starta Zagolič.

Boris najde najbolj primeren prostor, ki ga še malo očisti med postavljanjem mojega Rooka. Piha lepo gor.

Potegnem brez zatikanja (hvala Boris, ker si tako lepo postavil Rooka v to šavje) in takoj speljem nad borovci na odprto. Tu popiska, tako da še malo zavjugam in naberem nekaj metrov. Potem pa na desno in z veliko višino na standardni blatni travnik.

Zoranov let

Med pospravljanjem je tudi Boris zraven mene.

Borisov let

Sedaj z LCjem gor po Kangooja

Še je dan in Boris predlaga da obdelava še start nad Podkrajem (Jožef obešal padalo na kandelabru zraven cerkvice 🙂 v Podkraju). Tudi jaz sem ga že imel zacahnanega, nisem pa ga za danes naštudiral.

Tako pustiva Kangooja na britofu (tu je zadovoljiv pristanek 🙂 ) in z LCjem gor po cesti proti Vodicam. Strmo gor in čez sedelce pri kmetu Korenu okoli hriba. Zadaj malo iščeva po ozki cestici, pa se nama zdi, da se samo oddaljujeva… Nazaj do Korena in zaparkirava.

Domači sin pove, kako prideva na želene travnike pod vrhom in se odloči, da gre z nama (da vidi, kako bova to s padalom odletela:-) ). Baje je do tja pol urce…

Gremo po cestici -> kolovozu -> potki -> ozki potki (vse zelo položno vzdolž pobočja) -> in nazadnje po kozji stečini strmo na levo gor; malo že plezam čez skale (vsaj jaz, ona dva sta že nekje neznano spredaj…).

Ko pridem po slabi urici končno na vršne travnike, Boris že postavlja. V zelo močnem bočnem vetru (Z). Meni kar odsvetuje. Sonce že zahaja. Nazaj dol s tem rukzakom in mojimi koleni brez poskusa? NE… Boris dvigne pravokotno na pobočje, lovi Rooka v močnem vetru in precej atraktivno spelje stran od pobočja. V tej strmini (in takem vetru) ne mislim postavljati. Z domačim fantom greva nekaj metrov niže, kjer je pobočje malce bolj položno in obrnjeno vsaj malo bolj v smeri vetra. Zdi se mi, da piha tu vsaj nekaj manj. Boris ravnokar pristane ob avtu.

Borisov let

Sonce je že zašlo. Hitro postavljam ob fantovi pomoči in se vpnem. Potegnem poševno na pobočje, ko je malo bolj šibko in le speljem, čeprav mi padalo že skoraj omahne na desno v pobočje. Zunaj pa je kar mirno, tako da odpeljem daleč ven nad Podkraj in na koncu proti vetru stopim na tla zraven Borisa.

Zoranov let

Pospraviva in hitro gor po LCja in razlaz v mraku …

Doma ugotovim, da je Jožef startal na zadnjih travnikih nad cesto Col-Kalce … dosti niže… na najini lokaciji pa ni bilo še nikogar (vsaj po OLCju ne 🙂 )