Zjutraj še lepo, vendar se dopoldne hitro slabša (kuha). Z Erzom se dogovoriva za Zavrh, pa ni taprave energije, sploh, ko je na poti na Vrhniko že vse nakuhano. Erzo prestavi na kasneje (če bo boljše). Tudi Uki bi bil za – tudi kasneje.

Jaz potegnem naprej na Planinsko polje. Na Jakovici krasen sonček in modro nebo z nekaj redkimi belimi ovčkami 🙂 .

Na “startu” piha od zadaj SV in občasno z leve  V (res pa šibko). Počakam na nulco in zalaufam in se na robu odlepim. Ko pridem ven, začutim močan V, ki me po luftu spusti tistih nekaj m na tla 🙂 .

 

Pa sem ga opravil za letos (ne s kanujem 🙂 🙂 ). Erzo preveri situacijo in se uskladiva, da se vrnem na Vrhniko. Vmes javi še Manca, da gre kar na Zavrh, če bo kaj.

Na Vrhniki že vse zabasano, Erzo nedosegljiv. Uki povabi v Borovnico.

Presedem k njemu in gasa gor. Na poti na start že gleda

Zoranov skokec

Zoranov skokec

mo strele na SZ. Na startu meditira Manca in skupaj še malo nakladamo in opazujemo temne oblake, strele in bližajočo zaveso dežja.

Še pravi čas pobegnemo nazaj v avta…

Danes še sploh ne uspem pogledati vremensko-padalsko situacijo, pa že dobim SMS, da je zbor ob 10.45 na Železniški. Cilj Stari vrh (idealen V 🙂 ).

Na Železniški prisedeta v LCja Erzo in Edo in v Poljane. Tu vsi presedemo k Pojetu, ki nas dostavi do koče. Potem pa mukotrpni pešak  (no, vsaj po gozdu) na startni travnik – smučišče.

Postavimo in odleti-jo: Poje, Erzo in Edo… Meni pa padalo sesuje čez glavo in se mi vse sfedla za naslednje pol ure 🙂 🙂 . Končno spet postavim in odletim. Ostali trije medtem že izginejo in jih lahko le še slišim po postaji…

Na desno čez sedlo, že vmes naberem nekaj nad start in potem zadržim višino in še malo naberem na J pobočju. Proti Blegošu črna gmota in vse tam naokoli nakuhano. Kljub dviganju obrnem na J proti Malenskemu hribu/Gori. V tej smeri in dalje je vse modro z lepimi belimi (nakuhanimi) bazicami. Ko pridem v pobočje, opazim dva ptiča, ki vrtita. Do njiju in dobim čudovit steber, ki me vedno hitreje dviguje (tudi s +6), medtem ko vrtim. Steber je zelo zanešen in me dviguje v smeri Blegoša, točno proti črnini. Pri 1700 ne vem več, ali je to samo steber, ali že zauganje. Ne mika me več tja, sploh, ko vidim zaveso dežja za Slajko. Pri 1700 izstopim iz lifta in se odpeljem proti Poljanski dolini. Zdaj gre samo še dol in tudi nobena od redkih bazic naokoli me ne reši. Pristanem malo pred Gorenjo vasjo.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, Edo javi, da je skozi rahel dež pristal v Cerknem

Edov let

Edov let

in se vrača z avtobusom. Erzo malo kasneje sporoči, da z Revnom prihaja iz Žirov,

Erzov let

Erzov let

Poje pa je potegnil svojo avanturo na Tolminsko …

Pojetova avantura

Pojetova avantura

 

Pojetov komentar leta: Od Blegoša sem se dežju umikal nad Cerkno. V Trebuši sem že mislil pristat a se poberem in z vetrom v Anhovo, tam pa sam jug zato grem nataj v Tolmin tam pa huda ploha ki me splakne nazaj do Doblarja.
Komentarji (8)
  • 1.Borut Lapajne : neobičajne linije si izbiral …. [16.07.2014 15:42]
  • 2.Edo Govekar : Mogoce se je izogibal Cb jem .. :)) [16.07.2014 16:32]
  • 3.Blaž Korošec : Mogoče jim je pa sledil [16.07.2014 16:34]
  • 4.Edo Govekar : Mogoce, samo potem zna bit, da je visina popravljena ..:)) [16.07.2014 16:58]
  • 5.Rok Obid : To je blo pa res bezanje pred dezjem. Sm te gledav ko si letu cez zakriz 🙂 [16.07.2014 18:06]
  • 6.Andrej Erznožnik : rekel bom samo: dobro je, kar se dobro konča. [16.07.2014 21:08]
  • 7.Uroš Novak : Saj si kar lep pristanek našel! [16.07.2014 21:28]
  • 8.Andrej Erznožnik : ne razumem dosti: v času tvojega pristanka in 10 min prej je tam kjer si kruzal po kanjonu Soče po radarju ŽE padal dež!
    [16.07.2014 23:59]

Ko se vsi zberemo v Gorenji vasi, se z Revnom odpeljemo še enkrat gor do koče.

Šele tu se odločimo, da gremo še enkrat na start (no, midva z Edom, ki bi lahko sedaj rešila oba avta, Reven in Erzo sta itak za na start že od samega začetka…). Še enkrat muka do gor.

Piha podobno. Postavimo in odletimo: Reven, Erzo, Edo in jaz (zdaj brez komplikacij 🙂 ). Kjer je prej dvigalo, sedaj ni nič več. Vidim Eda globoko spodaj proti Javorju, sam pa se naslonim na J pobočje in v kotanji pri Podvehu dobim rahlo dviganje. Malo vrtim, potem pa slišim, da curita tudi Erzo in Reven. Reven pristane v dolini pred Poljanami. Odpeljem se za/nad Edom proti Gori, potem pa naprej, ker tudi tu ni dviganja (je pa zgoraj dosti lepše kot prej, nobenih temnih in grdih baz ni več nad Blegošem in naokoli). Edo scuri na majhen travnik v grapi pod Lomom,

Edov drugi

Edov drugi

meni pa uspe pririniti prav do britofa v Poljanah, kjer me na koncu še pošteno prešejka (piha in meša iz vseh smeri).

Zoranov drugi

Zoranov drugi

Erzu je uspelo nabrati, da se je zapeljal do Gorenje vasi.

Erzov drugi

Erzov drugi

Ko pospravim, je kmalu pri meni. Gor po Pojetov avto, kjer naju pričaka Reven, ki je peš/štop prišel gor v svoji režiji.

Čeprav sem mislil, da smo za danes končali, pa je Reven ob odhodu povedal, da gre še na Slajko.

In ko Erzo zaparkira Pojetov avto v Hotavljah, je že odločeno, da gre LC (naša trojka+Reven) še na Makovce (za nas nov 🙂 ).

Franci nas cikacaka pripelje na vršni travnik prav na start (LC 🙂 ).

Postavimo in odletimo Reven, Erzo, Edo in s coto še jaz. Kratko in mirno letenje do uradnega pristanka pod Slajko.

 

Edov let

Edov let

Zoranov let

Zoranov let

Erzov let

Erzov let

Novnov !

Zdaj je pa res konec za danes kljub Erzovim provokacijam vse do Vrhnike…

Danes je že skoraj kazalo, da na koncu ne bova nikamor šla, pa se Erzo le omehča in pride do Rutarja, kjer ga čakam za akcijo. Na Dolenjsko. Najprej ni pravega cilja, pa Atlas in Erzovo strokovno znanje (pa tudi predhodna popotovanja po Sloveniji 🙂 ) hitro najdeta cilj.

V smeri Zagradca pri Grosupljem in krtina nad progo z vasjo je Lobček. Gor in pri zadnji hiši parkirava, v soglasju z domačini, ki gredo z nama na vrh. Preveriva levo (nepokošeno) in desno varianto (lepo pokošena) in se odločiva za levo (ker ni drevesne pregrade na dnu travnika, ampak samo žel.proga 🙂 in ker V veter piha malo bolj gor).

Med postavljanjem pride še kopica mularije zraven. Erzo potegne, pa ga v prvo ne uspe dvigniti. Nabere in nazaj na start.

Jaz medtem zalaufam, zalomastim po visoki travi in uspem speljati. Na dnu pobočja me privzdigne, začutim močnejši veter izza dreves z desne in se odpeljem na travnik pod progo.

 

Zoranov let

Zoranov let

Erzo je že v zraku in se visoko nad drevjem odpelje na travnik čez mene.

 

Erzov let

Erzov let

Med pospravljanjem eden od mularije pride z motorjem od zgoraj in Erza potegne do avta. Še njegovo robo do konca zložim in je že pri meni. Novnovnov 🙂 .

Erzov komentar leta: Sem ga zapazil zadnjič, ko sva z Ukijem odhajala domov z vinča. Res šolski teren z eno napako: preletet je treba železniško progo. In mulc (ki sicer že kadi) me pride dol iskat z motorjem, da sem se počutil malo brazilsko.