Danes si želim zaresnega letenja (pa bolj uživaškega, saj je po res dolgem času…). Pa še moj 3.-tji “rojstni dan” od nesreče je točno danes, 26.aprila kovidnega leta 2020…

Najprej se že dogovarjam z Megom za Strmco, medtem ko je jedro Jate že odšlo na Smolnik (za Polhovim gradcem): Erzo, Jože, Milan, Suša v dogovoru s Simeonom. Pa na poti ugotovim, da je J obvoznica in tudi Z zabasana do Vrhnike in se po S obvoznici preusmerim za druščino na Smolnik.

Bolj, kot se bližam PG, bolj je vse oblačno in temačno. Vsi so že zdavnaj v luftu, nad Sv.Lovrencem vidim padalca. Po dolinici desno proti Smolniku in gor na hrib in do zadnjih kmetij. In na start… Kjer kaplja. Veter JV, idealen od Sv.Lovrenca gor po startnem travniku. Z desne črnina. Malo čakam, dežek ne poneha, zato se razočaran odpeljem nazaj proti dolini in se vmes ustavim na travnati buli, kjer je še en start Smolnik (ki ga še nimam).

Vsaj enega novega bom po dolgem času spet naredil, si rečem in malo posedim na klopci pod elektriko, kjer bi odletel. Čakam, ampak piha vztrajno z leve, pa spet se je začelo bolj temnini, čeprav je dežek ponehal. Vidim, da je Milan pristal pri ŠPH.

Milanov let

Komentar leta:Glede na to da je to moj prvi let v termiki z delto 4, sem se, ko me je drugič oplazila ploha odločil, da grem pristat v Horjul. Ko začnem zlagat dež tudi tukaj. Tako da je delta imela čisto pravi krst. Pa še prvič na tem startu. In še zračni prostor je blo treba upoštevat in nisem smel visoko kot bi lahko. Vesel ko radio😊. [26.4.2023 12:57] Luka Felicijan : Čestitke in srečno! [26.4.2023 12:56] Jurij Kurnik : Lepo! [26.4.2023 13:00] Breščak Dušan : 4 peresna deltica seka 😅 [26.4.2023 13:10] Janez Kocjan – JanKo. : Lepo lepa! 😜 [26.4.2023 16:11] Alenka Mausar : Srečno,varno in visoko z novo raketo 😉 [26.4.2023 17:17] Pavel Kante : Odločitev je padla !😉😁 [26.4.2023 20:21] Air Panonia : Previdno s plohami…to je lahko gambling, nekateri niso imeli take sreče: https://blog.dnevnik.hr/crometeo/2006/04/1620862112/opasni-paraglajding.html SREČNO. [26.4.2023 22:07] Urban Jernejčič : Srecne polete Milan! [26.4.2023 22:09]

Pojetov Jože pa tam nekje proti Logatcu.

Pojetov let

Ostalih ne vidim ne v zraku, ne na inštrumentih… Na koncu se predam, saj vztrajno piha z leve in celo od zadaj… in odpeljem v dolino.

In na traviku ob cest ustavim ob Primožu, ki ravno pospravlja. Zapeljem ga do avtov pri gasilskem domu (kjer sta še Milanov in Pojetov avto). Primož predlaga, da gre po Simeona (ki je pristal tudi tu blizu), potem pa naj grem z njima gor odleteti, saj mora itak peljati Simeona na start po njegov avto.

Ko se vrne, naštiman v tangice z Rook2 prisedem in gor.

Čeprav je še vse pokrito, pa je vseeno precej lepše kot prej (pa še dežuje ne). Primož mi postavi padalo, medtem, ko se vpenjam. Dvig, obrat in v zrak… In se spomnim, da sem pozabil prižgati FlyMe. Nekako potegnem telefon iz torbice in ga prižgem vsaj za zadnji del leta.

Nad gasilskim domom obrnem in lepo proti vetru stopim na tla na travniku ob cesti.

Zoranov let

Naberem padalo in ga na kolovozu začnem pospravljati, ko je naenkrat Primož pri meni in me sprašuje, če sem slučajno butnil pri pristanku, oziroma kaj je narobe… Narobe ??? In je zraven tudi Simeon, ki ga baje že nekaj minut ignoriram… Pravita, da sem Primoža malo prej, še med njegovo vožnjo klical po telefonu in mu razlagal čudne stvari (da sem pomotoma vzel ključ od mojega LCja s seboj v zrak… LC pa je parkiran malo naprej tu spodaj v dolini pri gasilskem domu z ostalimi avti, kjer smo ga pustili ob odhodu gor s Primoževim avtom… ). In da sem zadnjih 5 min še dvakrat pripovedoval iste čudne stvari…

Zdaj se tudi sam sebi zdim čuden, saj se od pristanka in začetka zlaganja res ne spomnim do njunega prihoda (?) ničesar (tel.pogovora, ponavljajočih čudnih razlag,…), kar je manj kot zadnje pol ure mojega popolnega mrka…

Primož mi zloži padalo do konca in do LCja, kjer se hočem sam odpeljati domov, pa mi ne pustita. Simeon je namreč klical za zdravniško mnenje, ki je strogo odsvetovalo kakršno koli mojo samostojnost. Zato me okoli 15h Primož odpelje na urgenco na UKC, kjer v prvi fazi razloži sprejemni sestri dogajanje, ki mi manjka, nato me še dežurna zdravnica preverja in prenapoti na Nevrološko…

Potem pa še tam čakam v čakalni gneči, da okoli 22h končno pridem na vrsto. Specialist mi razloži da po vseh preverjanjih mojega stanja gre za “začasno globalno amnezijo”, ki je baje dokaj pogost pojav, sploh pri nas “starejših”, kadar smo podvrženi naporom ali stresu… Simeon pa medtem dostavi LCja v LJU (Hvala Primož in Simeon za vso oskrbo 🙂 ).

Je danes napovedanega velik vetra in postopno poslabšanje in ni interesentov za kakšno hitro akcijo (ki jo že pogrešam).

Zato bolje vsaj nekaj, kot nič in se z Alenko zapeljeva v Kižlovko, kjer po dolinici že kar piha. Na srečo idealno po griču gor z občasnimi močnejšimi sunki.

Ko prištorkljam na Staro imam (suho) coto postavljeno še preden se uspem zbasati v tangice 🙂 . Hrbtni poteg srednjih štrikcev A-linij in že je nad mano, po obratu pa me lepo vzame in po prelomu še nekaj dvigne. Veter me kar zaustavlja in z lepo višino počasi naprej.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije

Sicer je vse pokrito in kaže, kot da bo ravnokar začelo deževati, ampak ko se vozim v Kižlovko ostanejo šipe suhe.

V dolinici brezveterni mir, (mlada) trava pa mokra, kot da jo je vso noč namakalo.

Ko prištorkljam gor na Staro in razgrnem padalo, je takoj cota. Tendenca sape je gor, vendar mi prvi hrbtni dvig ne uspe, saj navlažena cota noče nad mene. Še eno postavljanje jo samo še bolj navlaži.

Drugič potegnem bolj energično, spravim coto lepo nad sebe in po obratu speljem po putru do kolovoza.

Zoranova sekundarna terapija (Rook 2 ML) s Stare lokacije

Danes je napovedano sicer bolj oblačno z zmernim vetrom (JZ kasneje), vendar se po zemeljskih obveznosti v LJU pokaže nekaj sončka, skozi kopreno in oblake. Erzo razpiše pozno Slivnico, kjer je še vedno vse pokrito, ampak veter pa kaže idealen in sem za.

Ob 14h presedem k njemu na Vrhniki in gasa dol do Pumpe, kjer že čaka Emil. In gor. Slejkova Urša in Tom prideta kasneje (H&F), kasnejši prihod najavi tudi Mojca.

Erzo na startu zadolži kar Emila (hvala Emil za asistenco 🙂 ), da mi pomaga in hitro je vse pripravljeno ob idealnem veterčku po hribu gor 4.4/8 (sunki tik zatem narastejo na 10 in tudi potem ves čas vztrajajo tam okoli…).

Potegnem hrbtno in začuda idealno speljem in me že dviguje. Na desno pred kočo v dviganju in potem drgnem sem in tja in tudi zavrtim in potem z Erzom skupaj navijeva v višave (na 1900) v močnem stebru (+4). Erzo se odpelje nazaj na Bloke, sam pa za njim. Takoj ga zgubim, po postaji se ne jevlja niti on niti Emil (ki je nima…), meni pa se začne udirati. Sonček sicer proseva skozi kopreno in goste oblake, vendar mi gre preveč dol, nad Blokami pa si obetam le močan Z (brez kakšnih dviganj ?), zato raje obrnem.

Proti Grahovemu se komaj prebijem ven pred Slivnico (tudi le 10 naprej, po tleh pa polaga dim…), potem pa desno in pred pobočjem spet naberem čez 1200. Zdaj so tudi nekateri drugi že v zraku, na startu se pripravlja Mojca. Okoli vrha dobim največ dviganja in drajsam(o) sem in tja, dokler ne napolnim uro.

Nekateri že pristanejo ob dokajšnjem vetru na tleh, ki jim kar ne da na tla.

Sam po napolnjeni uri porinem proti Podskrajniku s 1500 in v močnem J vetru mi gre samo še gor. Ker pa vidim proti Postojni in nad Javornikom temne oblake in mogoče celo nekaj padavin (zvečer je napovedano jačanje vetra in dež/sneg) raje obrnem nazaj.

Nad Cerkniškim poljem vse drži, ko peljem proti Žerovnici, kjer vidim Toma kar precej nižje.

Počasi imam zadosti in hočem na tla. Proti Pumpi me spet dviguje, zato nazaj, kjer najdem spuščanje okoli letališča (pa še manj mi bo za nositi (pre)težko opremo 😉 ). Tu v močnem vetru kar nekaj časa pristajam (me tudi rikverca…).

Ko začnem pospravljati, Erzo že rešuje avto, saj se je z Blok rešil ekspresno (kot ponavadi).

Počakam, da me pride iskati in do Pumpe kjer že čaka Emil

in ostali za zaključno druženje.

Sem hotel na kakšno bolj zaresno letenje (no, vsaj z zaresnega hriba dol se vreč…), pa je povsod prbil veter in se znajdem v Kižlovki. Pokrito, kot da se bo ravnokar ulilo.

Počasi odkrevsljam na Staro lokacijo. Ves čas rahlo piha po griču gor. Hrbtno dvignem v malo prešibek veter in moram kar potisniti gurtne še malo, preden me po obratu vzame.

Lepo me drži po putru do kolovoza.