Malo si v LCju na sončku v dolinici ogledujem trenutno vremensko situacijo, ko pokliče Milan za Zavrh ali Slevico (ki je ob generalnem V, SV je obrnila s soncem na JV). Takoj sem za Slevico in Milan skliče zbor ob 14.15.

Pri ŠPH sem malo prej, da se lahko v miru kar naštimam v tangice. Prideta še Berto in Milan in skupaj ugotovimo, da je spet obrnilo na SV, celo S. Vmes nas je še prišel pozdravit Sušev Primož, ki pa se odpelje naprej, saj mu ta sprememba na SV ne vliva velikega upanja in ima itak druge opravke.

Berto nas zapelje gor – najprej na Koreno, kjer piha od SZ. Naprej na Slevico, kjer konstantno piha od zadaj dol (in štartni travnik je od včeraj na frišno pognojen…).

Ustavimo se še zgoraj pod startom Slevica vrh pri standardnem kupu gnoja (ki ga je občutno manj, kot doslej…) in pogledujem gor na start. Milan po Bertovem provociranju celo odlaufa na vrh in ugotovi, da je res zgornji plato tudi na debelo pognojen (kot je poročal že Primož), vetra pa bolj malo od tu in tam. Ko pride dol, bi kar odšli, pa jaz le cincam in se odločim, da grem poskusit (Milan pa z mano za sekundanta).

Pod robom gnojnega področja mi v pobočje postavi padalo (kar nekaj nižje od platojčka, kjer običajno postavljamo) in takoj sem vpet. Vetra skoraj nič (in malo meša), zato se postavim za naprej in zalaufam, ko dahne gor. Pozno me vzame, vendar me po zavoju desno lepo dvigne, da bogato nad droti in drevesi preletim spodnji start. Tu me še dodatno dvigne in vidim, da klobasa kaže celo gor (termika dela in je obrnila smer klobasi konkretno…).

Ven na odprto, kjer me malo zgunca in drži. Z višino se zapeljem proti ŠPH in pristanem proti SV vetru stran od parkinga.

Hitro sporočim gor situacijo in Berto in Milan, ki sta že na poti dol, se obrneta nazaj. Ko pospravim in se odpeljem proti Zaklancu, vidim Milana, kako jadra sem in tja ob pobočju…

Ker je spet megla zjutraj, čakam (jutranja ARSO sondaža je crknila, sicer SV, V, JV veter čez dan). V Kižlovki sem v megličastem dopoldnevu približno ob taki uri, kot včeraj, le da se danes malo bolj cedi iz lufta. Gor na Staro s kolovoza.

Postavim, padalo se malo navlaži. Občasno pihne po griču gor in v takem momentu hrbtno dvignem in se odpeljem do kolovoza.

Za zaresno letenje se mi zdi zanimiva edino Grmada ali bližnja Slevica, kam dlje se ne bi vozil, Zavrh je anemično brez vetra. Erzo lobira za Grmado, ko sem jaz že čisto odločen za Slevico z Milanom (in Primožem in Jožetom, ki sta tudi za). Pa se ostali prijavijo za Grmado, še Suša se prestavi in seveda si bolj želim letenja na Grmadi, kot skoka na Slevici – in potrdim Grmado.

Pri mojem Hoferju me pobere Cilenškov Gregor in pod Petrol na Vrhniko, kjer se kmalu pojavi Erzo. Še Primož se oglasi mimogrede, saj hoče biti avtomobilsko neodvisen, ker se mu po letenju mudi domov. Še Gaborja počakamo mi 3je, da pride s šihta. Gregor prtisne gasa za na Unc in ven v Planino. Mi smo 4je in kar naprej gor, Štusejev Dušan pa pri Balah naloži Mega in Primoža. Med potjo vidimo Jeana v luftu, kako drajsa sem in tja in smo že evforični.

Ko pridemo na start, je ravno 0, z rahlo tendenco dol in Emilom, čakajočim na pravo smer vetra. Potem se v nekem trenutku odloči in odlaufa in spelje. In se zapelje na pristanek.

Vsi počasi odpiramo nahrbtnike in se začnemo pripravljati in postavljati. Še Kurnikova Ana pripešači na start. Večino časa piha z leve, občasno na kratko pihne gor, pa bolj na dolgo tudi od zadaj dol. Trenutek za gor izkoristi Primož, ki ga spredaj kar drži na višini in izgine na levo za rob.

Mi pa modrujemo in čakamo na bolj stabilne pogoje vetra gor. Sonce gre vedno bolj nazaj za grič, veter pa vedno več časa piha dol, … Primož pa veselo jadra in nabira nad sredino polja že lepo nad višino starta. Vmes enkrat poskusi srečo s startom Ana, pa ji ne uspe, saj ji na prelomu mlahavo padalo sesuje sunek vetra z leve na tla. Potem samo še čakamo, dokler ne piha le še od zadaj … in začnemo pospravljati.

Ko se pripeljemo na pristanek, Primož še vedno jadra in očitno bo prišel domov vseeno kasneje, kot mi…

Gregor se usmeri proti Vrhniki, ampak Erzo je že naštelan za Slevico, kjer se je dalo (od)leteti.

Erzo na Vrhniki preskoči v svoj avto, midva z Gregorjem pa malo kasneje pri ŠPH v njegovega in gor (jaz za šoferja, saj ne bi še enkrat pripravljal in pospravljal zaresne robe…). Ko pridemo gor, je vetra 0, s tendenco preusmeritve od zadaj, zato se ustavimo kar na Korenu.

Pomagam postaviti in prvi potegne Erzo in odlaufa v zrak.

Malo za njim pa še Gregor.

Ko pridem dol, samo še predam Erzu avto in z Gregorjem proti LJU.

Ker se jutranja megla kar vleče v dopoldan, kar nekaj časa čakam, preden se odpeljem v Kižlovko. Parkiram standardno na kolovozu in gor na Staro. Megla se je rahlo dvignila nad pobočje in ko postavljam, se celo zablešči belina nad mano.

Občasno rahlo pihne po griču gor (saj je že pozna ura…), zato takoj hrbtno potegnem, po obratu lepo speljem in se visoko nad dolino zapeljem še čez kolovoz.

Tudi cota ni preveč premočena, ko jo tlačim v LC sušilnik.

Glede na napovedn SV, celo bolj V in JV v osrednji SLO, se mi zdi, da bi danes bila Grmada nad Planino lahko dobra izbira. In skoraj hkrati, ko kličem Erza, ta objavi potencialen pozen zbor za Grmado (ali Slevico). Seveda sem za Grmado in se takoj uskladim z njim za 14.30 na Vrhniki.

Milan si, zaradi velike delovne vneme in prezasedenosti, ne more privoščiti tako oddaljenega vzletišča in lobira za Slevico…

Ob 14.30 naložim Erza v LCja in dol na Unc in do Bal. Mega pride malo za nama in se zbaše v LCja in gasa gor na start. Piha idealno po travniku gor (Slivnica sunki 10), zato seveda vzamem zaresno opremo. Takoj začnemo postavljati, ko prideta še Jean in Blatnikov Matej.

Erza takoj odlifta v višave, meni pa (zaradi tistih nekaj korakov s težko opremo po ravnem) uspe lepo hrbtno dvigniti in odleteti šele v drugo (ko je ponovno postavljeno padalo dosti bližje robu – hvala Mega, hvala Matej). Potem odletijo še Mega in Jean in čez nekaj časa tudi Matej.

V luftu je idealno: na celotnem pobočju pred startom lepo drži in dviguje, sploh na desnem robu in samo vozimo se sem in tja in nabiramo. Spredaj proti AC je tudi nekaj baz, kjer nabirata Erzo in Jean, Mega pa se (kot navadno) potika sem ter tja. Zapeljem se ven pod bazo in dobim lepo dviganje do 1300. Rinem naprej proti Uncu in ko začnem zgubljati nazaj na pobočje.

To ponavljam še 3x in narišem nekakšno 4-peresno pentljo. V zadnjem kraku rinem za Megom čez Laze proti AC. On obrne tik pred AC in se zapelje na pristanek.

Sam obrnem malo prej in v povratku spremljam še Emila visoko v luftu in Redstarja, ki že pospravlja na pristanku (sta prišla še za nami). Po debeli uri pristanem pri Megu in Redstarju.

Erzo in Jean sta pobrala že sredi te idile in se odpeljala v smeri Nanosa.

Ko pospraviva, Mega zapelje le naju gor, saj Emil in Matej še kar jadrata.

Na startu se prestavim v LCja in oba nazaj na Strmco, kjer Mega prisede k meni in offroad na Petriča, pogledati še nekaj detaljev v zvezi z našo nedelujočo postajo (čudež, da bi jo mogoče prebudila, kar ni uspelo Juriju že pred kakšnim tednom, se ne uresniči). Postaja mora torej definitivno na popravilo, ko bo pripravljena nadomestna, da oboje izvedemo hkrati.

Erzo je medtem pristal v Sežani in slučajno (?) srečal Dolenčevega Bojana, ki ga potem dostavi v Postojno.

Komentar leta: Niso piloti, ki letijo tu tako dobri, kakor so tu lahko dobri pogoji! Ko je Zavrh mrtev, tu kar baze, do katere pa ne gre, mogoče pa če ne bi snemal rokavice za slikanje, zato pa imamo lepe slike! Po Predjami prvič sam na telefonu pogledam avp postaje: Kovk 10,5 in Vremšca 12, Sv. Ah, v takem sem šel že nizek letel čez Kovk. Ko iz sence gor napraskam Nanos, se mi ta pokaže od zgoraj v lepih jesenskih osončenih barvah. Pri anteni hočem s 1400 malo na ven in proti Senožečam,  pa me tako splakne, da sem takoj na 1050. Ne vem kaj bi, v Senožeče ne upam, na Razdrto ne bi, zato s cmokom v grlu proti Lozicam. Pa me zajame razfukancija, ki jo je najbolje zvrtet in ven. Ko pristajam, vidim moža, ki pase psa. Ta me bo peljal, si rečem, ko celo korači proti meni. Pa saj to je Bojan, padalc! Zapelje me v Postojno, kjer ujameva bus za Vrhniko.  [12.10.2022 20:32] Borut Lapajne : Lepe slikce [12.10.2022 18:10] Urban Jernejčič : Bravo! [12.10.2022 18:34] Sašo Golob : Po dolgem času si le eno pošteno odletel 👍 [12.10.2022 18:38] Franek Rakun : Mojstr poznih ur tako kot sem jaz zgodnjih 👏 [12.10.2022 19:25] Ana Senegačnik Kurnik : Bravo, Erzo! [12.10.2022 20:13]

Jean je zaključil v Razdrtem in ves čas snemal iz svoje perspektive

Emil je pristal na uradnem.

Prav tako tudi Matej.

Zaradi primarne terapije grem danes v Kižlovko bolj zgodaj. Megla do podna že od doma (sicer inverzija do 1100, zmeren SV) in iz nje se vse cedi. V Kižlovki se na start ne vidi. Ker sem ves čas vožnje sem z brisalci brisal mokre šipe, parkiram zopet tik pod pobočjem, da bo izpostavljenost rinfuzo posušene cote čimkrajša na poti gor.

Kar naravnost gor v strmino pobočja zagazim po rosi. Ko po najkrajši (in najbolj strmi) poti pridem na Staro, padalo začuda ni vlažno. Previdno postavim in ker diha rahlo po griču gor, takoj potegnem.

Po obratu me lepo vzame in skozi meglo se po meglenem putru zapeljem do kolovoza.

Ko coto nosim po kolovozu okoli polja do LCja, pa je napojena kot je običajno zadnje dni…