Zjutraj ni megle (pa tudi inverzije ne), čeprav je kar oblačno in bi naj bila celo možnost dežja. Malo počakam (na radarski ni nikjer nič) in v Kižlovko.

Dokaj “toplo” in bistveno manj rose, kot zadnje dni. Čevlji so sicer mokri, ampak ko postavljam, se cota le malo navlaži. Vetra nič, mogoče tendenca po griču gor. Potegnem hrbtno in se po putru odpeljem do kolovoza.

Najprej sploh ne razmišljam o današnjem zaresnem letenju, ko pa Erzo skliče zbor ob 13.30 pri ŠPH, sem kar za, saj se je vreme kar naredilo in oblaki delno raztopili.

Milan, Jože in jaz (ki se vmes že naštimam v tangice) počakamo Erza (ki rahlo zamuja) in z njim gor. Ker zadnji 2h piha SV, se ustavimo kar pod startom Slevica-vrh, kjer je res čutiti nekaj vetra iz polhograjske smeri; zato se Jože kar odpravi gor na start. Kljub temu ostali trije spodaj preverimo, da klobasa res kaže dol, potem pa se vrnemo pod gornji start in pešaka na vrh.

Tu je Jože že postavil ob rahlem pihanju po pobočju gor. Še ostali postavimo. Jože odleti prvi, jaz nekaj za njim in potem še Erzo in Milan.

Jože malo navrti nad prednjo bulo, kjer meni gre samo dol in se zapeljem k ŠPH.

Nekaj za mano pristane Jože.

In takoj potem še Milan.

Tu mogoče bo nekoč slika Milanovega leta…

Erzo pa raztegne do Vrzdenca.

Mi trije že lepo pospravljamo, ko Erzo lobira še za eno rundo, saj “sonce sije vedno lepše”.

Prisedem k Milanu za šoferja, po Erza do Vrzdenca in gor. Erzo zbezlja gor na Slevica-vrh, midva počakava pri avtih, da uspešno odleti. Sam odpeljem dol, Milan pa še taktizira.

Ko sem že spodaj, še Milan postavi, saj je Erzo drugo rundo res lepo pobral in odletel v daljave…

No, Milan ni uspel tako lepo pobrati…

Jože Poje : Kaj si to pod zemljo letel? [10.10.2022 17:11]

Ponoči je bila možnost rahlega dežja, ki bi se lahko zavlekel v dopoldan. Radarska zgodaj zjutraj ne kaže nič, asfalt je suh, je pa še dokaj megleno (inverzija do 600m), više močan V.

Raje grem čim prej v KIžlovko, kjer pa je tako gosta megla, da se s kolovoza start ne vidi. In spet se vse cedi iz te megle, ko hodim gor. Presušeno padalo je sicer še suho, ko na Stari začnem postavljati, vendar kar sproti pije 100% roso, ko ga raztegujem. Hlad včasih v čelo, včasih v vrat, ko čakam hrbtno vpet. Medtem se megla raztopi, da je videti LC dol na kolovoz.

Potegnem na polno, vendar padalo ne gre gor in omahne v roso. Sedaj pa je že cota, ko ga naberem in ponovno razgrinjam. Obrnem se kar za naprej in počakam na hlad v obraz. Zalaufam spet na polno, ampak padalo začutim nad sabo šele na prelomu. Lepo speljem, vendar me komaj prinese do kolovoza.

Ob obupni sondaži do 1800 in sicer napovedanem zmernem JZ, je na dopoldanski poti v Kižlovko še megla do podna iz katere se kar cedi.

Po levi na Staro, kjer pa (na moje veselje) konstantno rahlo pihlja po griču gor. Kljub previdnemu postavljanju je presušeni Rook2 takoj moker na robovih in vrhnji plasti (ki leži na premočeni travi).

Takoj hrbtno potegnem in lepo spravim padalo nad sebe. Še pred prelomom me vzame in sprva visoko nad dolino, da me potem močno spusti in pristanem na kolovozu.

Ker je zjutraj spet megla (ob močna inverzija na 700 in močnejšem SV z višino) in ker imam primarno terapijo danes zgodaj, grem najprej tja na primarno. Po zaključku se peljem proti Kižlovki že ob močnem jesenskem soncu, ki topi zadnje megle. V dolinici sije sonce že na polno.

Ko hodim gor na Staro, je kar čutiti veter po dolini gor (čeprav je višje SV). Ko na Stari postavljam, pa je po dolgem času idealen, konstanten vetrič po hribu gor, tako da bi se skoraj dal postaviti zidek.

Hrbtno se vpnem in samo po rahlem potegu padalo skoči gor in me po obratu takoj vzame. Visoko nad dolino drži, drži še kar nekaj čez kolovoz…

Ampak ko tlačim Rook2 v LCja je polovično moker, saj je bila trava ob pristanku še vedno namočena z roso kljub dopoldanskemu soncu.