Danes dopoldne naj ne bi deževalo in zjutraj je res brez dežja z vlago in megličavostjo vse naokoli. Malo počakam, da se bo narava vsaj nekaj odcedila (preveč pa ne bi tvegal, saj bo popoldne spet mogoče dež – ampak. ko zdajle popoldne to pišem, pa zunaj sije sonček ?!).

Ustavim kar na kolovozu in počez čez travnik po levi na Staro. Padalo se je včeraj in čez noč v LCju super posušilo (lepše kot v teh hladnih dnevih doma…), ga pa seveda previdno postavljam po mokroti tal.

Rahlo diha v tilnik po hribčku gor, ko se hrbtno vpnem in takoj potegnem. Sicer gre Rook2 lepo gor (ker je suh), vendar moram narediti vsaj še dva dodatna koraka nazaj, da se lepo postavi in po obratu speljem. Po hladnem in vlažnem putru do kolovoza in še malo čez.

Včeraj čez dan in danes ponoči je večinoma deževalo in ker je tudi za čez dan napovedano podobno, sem kar nervozen in ponoči večkrat preverim skozi okno, če dežuje. Ko se končno začne daniti, je sama mokrota, dežuje pa ne in tudi radarska slika kaže veliko luknjo brez dežja nad našim predelom.

Hitro v LCja in po vsesplošni mokroti v Kižlovko (potok je spet narasel). Parkiram tik pod pobočjem in z Rookom2 na Staro. Previdno razgrinjam v mokroto tal, vendar je en kos padala še ves premočen od včeraj (sušil sem ga kar v LCju med vožnjami na HI temp, saj se mi je zdelo le srednje vlažno…). Popolno brezveterje brez vsake sapice (dežja pa na srečo tudi ni).

Potegnem hrbtno nazaj na vso moč in ga celo spravim nad sebe po nekaj rikverc korakih, ampak po obratu pa ne drži in prekinem. V drugo je postavljen že ves premočen. Še enkrat potegnem na vso moč in sedaj lepše pride nad mene, da po obratu potisnem še malo gurtne naprej in … speljem. Po vlažnem putru do kolovoza.

Na poti domov pa spet dežuje…

Včeraj čez dan in skoraj vso noč je deževalo, zjutraj pa ponehalo. In ker napoved kaže možnost dežja čez dan, raje grem čimprej, ko (še) nič ne pada.

Ko pridem v mokroti jutra v dolinico se delajo meglice višje po pobočjih, čez travnik (nisem ustavil pod hribom, ampak standardno na začetku na kolovzu pred njivo) pa je močvirje, po katerem veselo čofotam. Ko pridem na Staro, pa je pobočje že čisto megličasto.

Previdno razgrnem (presušenega) Rook2. Le rahel hlad čutim na tilniku, ko se hrbtno vpnem. Poskušam ga ujeti čimveč in malo čakam, potem potegnem in po obratu speljem po nekaj korakih še pred prelomom. Lepo po (vlažno megličastem) putru me drži do kolovoza.

Za ves današnji dan je napovedan konstanten dež (po Aladinu in PP). Ponoči kar nekajkrat preverim skozi okna in vedno bolj ali manj dežuje. Jutranja malo spremenjena PP napoved pa pokaže rahle luknje brez dežja v zgodnjem dopoldanskem času, zato se ob 7h odpeljem v Kižlovko. Čez noč lepo posušenega Rooka2 imam zopet na zadnjem sedežu, vendar razmišljam, da z njim sploh ne bom izzival usode, saj vso pot dežuje in bi se nabran premočil že na poti gor…

Ko sedim v LCju tik pod gričem, za momente samo še rosi. In si že nataknem tangice kar v avtu, pa spet močneje poškreblja po strehi.

Še debelo uro čakam v LCju. Potem se dež le spremeni v rosenje in pograbim vrečo z M24 in (kar brez palice – saj to je vendar lahko padalo 🙂 ) odracam gor na Staro. Ves čas rosi, hladen zrak pa se zliva po griču dol. Malo opazujem in ker ni sprememb, postavim.

Še preden se vpnem, je lepo posušeni M24 že moker od tega mezenja z neba (in tudi podlage), vendar je impregnacija očitno še vedno bistveno boljša, kot pri mojem Rook2 za Kižlovko (skozi njega bi se v tem trenutku že videlo od popivnane mokrote).

Vpet za naprej zalaufam, padalček gre gor, vendar noče povsem nad mene in prekinem pred prelomom. V drugem postavljanju je tanek material že bolj moker. Počakam, da čutim vsaj malo manj hladu v vrat, zalaufam in padalček le zagrabi tik pred prelomom, da se vržem čez in speljem in me presenetljivo drži skoraj do kolovoza.

Med nabiranjem padalček pobere še dodatno mokroto s trave. Sedaj pa še bolj na drobno rosi in ko se peljem iz dolinice, brisalcev sploh ne rabim več. In se jezim, zakaj nisem raje še malo počakal, saj je (bo?) vedno bolje.

Ko parkiram pred blokom, pa se spet uliva na polno…

Kilavo jutro, vse pokrito in skoraj sluzasto (inverzija do 800 in veliko Z, na 2000 pa še druga ogromna inverzija, ampak deževje bo baje šele jutri…). Kljub kasnejšemu odhodu nič izboljšav in ko s sekundantko hodiva gor na Staro, sva takoj premočena v čevlje.

Čeprav rahlo diha po hribu gor in se samozavestno takoj vpnem v že pripravljeno padalo, je prvi dvig neuspešen (padalo že ob postavljanju delno namočeno od talne mokrote).

Ob drugem dvigu (Alenka pridno postavlja), gre cota sicer višje, ampak vseeno ga zasuka in ne drži … in prekinem. V tretje pa, kot vemo, gre rado in po dvigu spravim (že dokaj premočeno) coto nad sebe in speljem. Po putru me drži do kolovoza.