160430 Kobala

Edini sončen dan med prazniki nam je podaril vrhunsko letenje. Padlo je nekaj stotk, iz Gozda, Smuka, Kranjske gore, Lijaka, Golteh, Lisce in moje prve – iz Kobale.

Po delovni akciji “Grabl’ce” v kampu Gabrje smo se zgodaj odpravili na štart. Na poti gor sem s kolegom Gorgijem (MK) in Timom govoril o planih. Želja vseh treh je Humin (Gemona) in/ali Krn. Javi se še Delux, ki je tudi že na poti – z ground supportom Špelo. Njegovi plani: Julijci (razno).

Na štartu je kar močan V. Kmalu za nami pride še druga runda, med njimi tudi Lara in Istok. Vsi smo precej skeptični o Huminu. Tja bi že šlo… kaj pa nazaj? Prvi odrine Tim, ki vedno štarta (pre?)zgodaj. Ker ima malo več kilometrine kot jaz, se še jaz pripravim. Prispeta še Delux in Špela, izmenjamo še nekaj besed o planih in napotkih, nato pa še jaz v luft. S Timom pleševa tango okrog štarta, ni kakšnega konkretnega lifta, zato se odpeljem proti Kobilji glavi kjer sem expresno na 2k. Tima še (pred)zadnjič vidim nizko in ga odpišem. Nič, torej grem sam. Precej hitro pridem do Kobariškega stola, na poti ne srečam nikogar. Crkne mi še GPS, tako da se slabe pol ure matram, da ga razvozlam, razkopljem, zamenjam baterije, sestavim in zavozlam nazaj na kokpit. Višine imam dost, vsake toliko me kakšna petarda (s stebrom dneva +9 m/s) katapultira v višave, ampak še vedno nimam cojones za nadaljevanje. Nepoznan teren, nobene civilizacije, pristankov ni veliko … Po nekaj časa me prehiti ena jata, jaz pa za njimi. Zagledam odpisanega Tima, ki se vrača iz IT. To mi vlije dodatno upanje, da je povratek možen. Brez večjih težav ostajam visoko nad grebenom, hitrost na trimu se mi postopoma manjša, kar me dodatno pomirja, saj bo nazaj šlo hitreje. Malo še pofotkam in ne izzivam preveč, na najvišjem kuclju pred Huminom obrnem. Nazaj gre tudi lepo, a proti Stolu vedno počasneje, malo sem zamjavkal pri 20km/h na polnem gasu in -2m/s čez Breški Jalovec, višine nisem imel več za razmetavat. Čez to prerinem in sem ponovno pomirjen. Uočil sem Laro, ki suvereno nadaljuje proti Joškam, a je vedno nižje. Ostajam pri svojem planu A in na vrhu Stola navijem dokler gre – koprena je že čisto zgladila vse granate – in se vržem na Polovnik. Priklopim nad grebenom, horizontalna hitrost je malce nizka, ampak na grebenu držim nulco. Zopet sem sam in že paničarim, ali sem se sploh zdravo odločil. Kmalu pa zagledam rdečega Rooka nižje, ki me potem tudi prehiti in pogumno nadaljuje proti grebenu Krna. Na ovinku naju zbrca, od koče naprej pa gladko in mirno do vrha. Naredim še eno panoramo, posnamem nekaj fotk in selfičev, nato pa SMSam uočeno zmagoslavje panični družini – celo pot mi ni delal live tracking. Na Mrzlem vrhu se mi nasmeh iz obraza izbriše, ko rinem v neoslabljeni V s 15km/h na polnem gasu. Mislil sem, da imam glide vsaj do Mosta na Soči, ampak nižje kot sem, bolj me bremza, zato sem primoran obrnit in pristat v Poljubinju.

Gorgija ne spoznam v zraku, je pa odpeljal skoraj isto špuro, le malo manj se je zadrževal na Polovniku in sedel je dol v kampu.

Jeanov let – prva stotka

Deluxov let

Deluxov komentar poleta:

Triglav ni moj dom, se mi je zanohtal. rajši Bled.

Timotejev let

Timotejev komentar poleta:

Dan za rekorde. Zarad vzhodnika nism hotu do Gemone in nazaj grede nism upal it na Polovnik in pol Krn. Koprena je bla napovedana, pa se cajta nism mel na pretek. Tko da sm si zadal prit nazaj do kampa pred kopreno. Sm se ful trudu ampak cez planico ni slo. Kljub temu super letenje, ves cajt ful visoko, najdalsi let v slo. Pohvale Zanu in Gjorgiju za super lete in hvala Speli k me je prsla iskat. Aja pa en nepozaben trenutek sem doživel in sicer z jastrebom sva na Stolu vrtela isti steber na isti višini. Čudovito!