Erzo nas skliče za ob 14.30 Na Šodru: Erzo, Mirko, Boris in še pridruženi član jate Malina in seveda jaz. Snamemo Ukija za šoferja in gor.
Na startu idealno, ko pridemo.
Ko začnemo postavljati pojača… in jača… in jača (7/10,7). In potem modrujemo. In ko kao malo poneha, je Malina le dovolj sprovociran (ko stoji ob Erzu, ki je že v bojni pripravljenosti), da odleti. In ga odlifta gor in goni sem in tja in komaj naprej. Končno zleze naprej in se odpelje v levo. Erzo pa sede nazaj med nas…
Pride Štus in sede med nas… Še nekaj modrovanja, potem pa se le počasi malo umiri (5,5/8,7). In ko se še malo umiri, se odloči Erzo pokazati nam ostalim… in odleti. Tudi liftanje gor in naprej in ven in na levo proti Vrhniki (le malo zavrti).
Se pripravimo še ostali in startamo: Boris, pa Mirko, jaz in Štus. Boris rahlo migetajoče nad Borovnico in potem ven in v levo in proti Vrhniki in pristane med šolo in BJjem.
Mirko po začetnem lepem dvigovanju malo za Škorpijonom scuri na uradni pristanek (zaveda se, da mora nekdo poskrbeti za avto, ko pride Uki dol 🙂 ).
Jaz kar na levo in z višino okoli 900 do konca grebena in potem čez Vrhniko do travnikov pod Hribi.
Štus pa se odpelje daleč ven nad Barje in potem z veliko nasprotnega vetra (piha čisto z V) seveda NE pririne nazaj do Škorpijona.
Uki in Mirko rešita najprej Štusa, Boris odpešači do šodra do avta in pobere mene in Erza na njegovem pragu z krožnikom makaronov. Potem pa še malo delnega druženja v Mantovi …