Peter zjutraj javi, da gredo Kraševci na Goljak in vabi zraven. Ker zanj itak moram opraviti kurirske posle, mi je to OK. Vendar Erza zadeva ne zanima (živi samo še za neprekinjeno serijo 🙂 ), Megu je prezgodaj. Edo in Faaca tudi ne moreta.

Seveda pa je Jean za in pri Avio Pubu se tako sam preselim ob 12h v njegov avto in v Ilirsko, kjer nas že čaka kombi: Nevidni, Gorazd, Gregor, Luka (Volk) in prihaja še Istok (Lijak torej danes ne bo 🙂 ). Istok zapelje avto v Zabiče, saj se nam zdi, da bomo v glavnem tam pristajali…

Gor, zadnji del po lepo zasneženi cesti. Po idilični snežni potki na vrh.

Na startu piha J, žal bi lahko bil močnejši (1-3m) – pred Ilirsko je pihalo cca 5m. V lepem sončku postavimo takoj in v luft: Gorazd, Luka, jaz, Jean, Nevidni, Gregor in Istok.

Nekaj manjših rukerjev, potem pa se le da zavrteti in nabrati in vrtim skupaj z Luko in Gregorjem, Jean je na začetku ves čas niže ob grebenu. Večkrat se mi zdi, da bo odstopil, pa se vedno lepo reši in se vozimo skupaj proti Kozleku. Nevidni in Gorazd gresta raziskovat hrvaško mejo in okolico.

Nekajkrat naberemo do cca 1100-1200 in mimo Kozleka in Srednjega vrha do Ahaca in tu še zadnjič naberemo, potem pa se Luka, jaz in Jean (ki ga vse do pristanka sploh ne vidim, da je za nama) usmerimo čez Ilirsko do že znanega travnika pri Topolcu. Na pristanku je cca 5m JZ.

 

Ko pospravimo, je Gregor (ki je pristal pri šoli) že pri nas. Do šole (kjer ravno pospravljata Nevidni in Gorazd) in razlaz…

Istok pa še kar jadra (se je zamudil, ker je šel tudi on malo čez mejo pogledat 🙂 ).

 

 

 

Dosti bolje, kot smo upali 🙂