Zvezde danes spet kažejo, da je treba na Buzet (bi bilo bolje, če bi kar tam prenočili, saj smo na koncu ista ekipa…).
10.33 na Železniški Dule, jaz in Uki k Erzu in na Unc po Mega in dol.
Na startu vse podobno kot včeraj (mogoče le rahlo več vetra – gor) in ob isti minuti kot včeraj jaz v zrak. Pred mano Erzo in Mega. Potem še Uki in z zakasnitvijo Dule, ki se nikakor ne more pobrati in kmalu scuri pod start.
Sprva kar poberem nad start in vrtim skupaj z Erzom, pa zgubim v razmetavanju inverzije med 700 in 800 in zacurim, medtem, ko Erzo spodbuja, naj vztrajamo in se sam tudi res pobere višje.
Ostali trije se potem kar nekaj časa matramo celo pod startom, da se na koncu le vsi trije poberemo. Mega za Erzom v smeri SZ (Hrastovllje-Gračišče), jaz s 1400 tudi za njima. Uki pa obrne na levo pri Sočergi in nazaj nad buzetsko deželo. Kar lepo drži, zadaj baze rastejo v višino in se temnijo. Erzo javlja, da je pri Črnem kalu in tudi sam rinem v to smer nad hrastoveljski kotel.
V resnici Erzo in Mega okoli Gračišča zavijeta na jug. Erzo v smeri Ankarana in obrne na Debelem rtiču.
Erzov Komentar leta:Ko že pred 2 tedni nisem v 1.5 dnevih, ko se je to dalo, odletel na Črno morje, pa zdaj, že včerajšnji vzgib, sem. Ko pridemo 12.05, spet ni konkretnega vetra na gor. In ni baz. In je inverzija, da goni, ko svinja od 600-800. Rečem jim potrpite ptički, pa grejo naprej in dol, jaz pa skozi. In že velika baza in še ena in skozi. Šele od daleč se zdaj vidi sladoledne kepce nad Zavojem, spet bo treskalo. Po levi pride Mega, ko se končno usmerim na obalo, z malo. In še dela, saj spodaj burja, ki jo posebej začutim, ko tiščim z Debelga rtiča nazaj. Luški parkirani avtomobili prožijo termiko, da ne morem dol. Grem stran se zbit, nizek nad plažo pokopališča školjk, kjer hočem pristat. Spet ne gre dol, čeprav prej kaže le do 6 m vetra, ko na sosednji parceli zagledam, kako divjajo brezice v orkanskem vetru. Na plaži se po burji odlepi močan steber. Padalo goni in mečka, ko svinja. Če sem zadnjič stresel vse smeti iz padala, nisi, vsled gonjenja se v celicah pojavijo nove… Nagoni me gor, ko sem obrnjen zgolj v veter in me prepriča, da pa mi tudi možnost, da grem pristat stran od obale v notranjost, od kjer moram potem peš na kopanje… Itak, da je nevihta v smeri Buzeta, da se bojiš, da je vse ponorelo – bazo naredi nad morje gor, vidim, ko mi rata pristat; poleg še ene nevihte v Istri in v Bohinju – to so edine tri celice tedaj. Mega je mal prej v Žusterni pristal v močnem vetru z morja? [26.8.2019 00:02]Roman Debevec : A so morske deklice kej žvižgale za tabo …?,frajer s kopnega… 😉 [25.8.2019 21:25]
Mega pa v smeri Kopra.
Sam rinem proti črnokalskem viaduktu, pa se zaletim v burjo, ki me tlači na tla, kjer me vedno bolj razmetava. Ker vidim, da ne bo šlo niti do travnikov pod Črnim kalom (najprej sem se domišljavo videl še čez viadukt), obrnem in pristanem v dolini Rižane v precejšnjem rodeu mešanja vetra vseh smeri.
Med pospravljanjem se krepčam s sladkim (že?) grozdjem, dokler ne pride mala plohica. Potem pešačim do glavne ceste in se vmes nabutam še z zrelimi figami.
Ob glavni cesti počakam, da Dule (ki ga je rešil Rabič) pobere Ukija. Potem pa še njuno (po)pivanje z Rabičem.
Ko me končno pobereta, še po Mega v KP in Erza na plažo v Ankaran…
Še vizualizacija