Kar obsedim v LCju na kolovozu in si pogledam update-ano vremensko situacijo. Zaenkrat še nikjer preveč vetra (dopoldne naj bi pokritost vztrajala), zato se odločim, da bi šel danes na projekte. Zadnjič me je zdražil Erzo, ki je zapolnil dve beli piki nad Podlipsko dolino in sem šel takrat tudi sam pogledati v tiste kraje, pa sem bil prepozen in stisnil rep med noge (za projekte…), ker je bilo že povsod preveč vetra za moj okus, da bližajočega dežja sploh ne omenjam. Upam, da bo danes bolje.
Vendar se pokritost topi, ko LC vozi proti Vrhniki in Podlipska je že v polnem soncu, ko zapeljem proti koncu doline. Temu primerno se je že zbudil dolinc, ki polaga drevesa po dolini gor. Prvi trije ogledani (novnovi) starti tako odpadejo, tudi če sploh ne upoštevam krav in ovac, ki se pasejo na dotičnih lokacijah.
Nazaj v Podlipo in gor v gozdnato pobočje v smeri Zaplane. Še dva mimodošla starta odpadeta zaradi močnih sunkov vetra (kljub temu, da, tako kot prej, na vsakem kar malo stojim in v naravi opazujem vetrno stanje).
Naslednji je globoko v gozdu – z osko preseko – in ga preskočim, kljub natančnemu opazovanju (in skoraj že z robo v rokah), zaradi šumenja in miganja vrhov, kar mi vzbuja dodaten konkreten dvom, da bom uspešno speljal skozi preseko…
Spet pridem iz gozda na pašnike in temu primerno je več vetra in naslednja preskočena lokacija… Ko zapeljem mimo naslednjega potencialnega starta, ga niti dobro ne vidim iz LCja, saj je smer vetra neustrezna (+ krave). In sem že na Miznem dolu pod Zaplano.
Še tu se malo razgledujem na žgočem soncu in se smilim sam sebi, kako me tepe usoda (avgusta okoli 13h v največji vročini in ustrezni termiki, da je močan S, SV v višavah ob tem v bistvu zanemarljiv…). Potem pa se zavem, da je Deluxov Boris lociran doma prav tu nekje in ga pokličem (tu na vrhovih gričev je za spremembo nekaj signala). Seveda me takoj povabi k sebi, kar hvaležno sprejmem in se zapeljem malo nazaj (od koder sem pravkar prišel) do njega po tolažbo.
Dolgo se že nisva videla in se tako zaklepetava, da čas kar beži. Vmes zunanji pokazatelji nakažejo na upadanje vetra (sosedova vetrnica in grmovje in drevesa naokoli), kar Borisa spodbudi za akcijo (na kakšnem od mojih danes ogledanih startov). Ni me treba prav dolgo prepričevati in že sva v LCju in nazaj skozi gmajno do Skrotnika.
Počasi neseva robo gor na start (na eni, drugi ali tretji možni lokaciji) ob opazovanju vetra, ki ga je tukaj sedaj dosti manj kot prej (sploh spodaj v dolinici). Na koncu greva na najvišjo točko in pod borovci pod robom postaviva.
Boris mi razgrne padalo še preden zlezem v tangice. Vpnem se hrbtno, malo počakam, da občutim veter od zadaj in potegnem. Zdi se mi, da je padalo rahlo mehko, ko se obrnem, vendar po strmem pobočju lepo speljem. Najprej me spušča, potem pa nad dolinico močno dvigne. Oster zavoj v levo in skoraj do dreves na koncu tega dela travnikov.
Vesel kot radio, saj je spet en novnov po dolgem, dolgem času (če me Boris ne bi spodbudil, bi tudi danes ostal brez).
Boris je v zraku minutko kasneje in pristane zraven mene (njega pa je najprej lepo dvignilo, potem pa močno spustilo tik nad dolinico).
Zadovoljna se spraviva v LCja in nazaj k njemu na še nekaj klepeta…
