Padalska jata

Naslednji lep dan z jutranjo meglo (in šibkim V in majhno inverzijo pri tleh). Počakam, da sonce stopi megličavost in v Kižlovko, kjer je brezveterje.

Jutranja rosa še vedno namoči čevlje, ko hodim po desni na novo lokacijo, čeprav ni bilo nobenega dežja od včeraj. Sonce sicer greje že vso dolino, ampak rose na štaru po visoki travi še ni posušilo.

Postavim, se hrbtno vpnem, počakam na rahlo sapico gor in potegnem. Vzame me še pred prelomom (še vmesni korak po tleh) in ostro desno. Slabo drži, pa vendar pridem do kolovoza s kupolo nad sabo.

Po LCja in rahlo omočeno padalo v avto. Ker je čez dan že takšna vročina v avtu, se bo tudi danes presušilo kar v kabini.

Po primarni terapiji sem računal na Zavrh (glavnina jate je že zgodaj dopoldne odšla na Smuk), pa se potem, po info s kraja samega, izkaže, da niso ravno idealni pogoji in odstopim od zaresnega letenja…

Po nočnem dežju se danes obeta lep dan z nekaj manj SV, kot včeraj. Počakam, da se sonce prebije skozi pokritost in vsaj malo začne sušiti mokro travo.

V dolinici mir, mokrota trave kot vsak dan. Po desni na novo lokacijo. Občasno pride cikel sape po griču gor.

Hrbtno potegnem, ko pride ustrezen cikel in me po obratu dokaj hitro vzame, tako da še pred prelomom zavijem desno nad strmino. Lepo me drži, čutiti pa je termične sunke, ki me vozijo malo sem malo tja vse do kolovoza in še malo čez.

Čevlji standardno premočeni, ko čofotam po LCja na drugi konec polja.

Napoved je sicer podobna kot včeraj (z napovedanega bistveno več SV) in zjutraj je po cestah in pločnikih tudi res vse mokro od nočnega dežja. Ampak, ko se začne malo svetliti skozi pokritost, počakam, da posije sonček, ki asfalt hitro suši.

Ne pa tudi Kižlovke, kjer je močvirje na višku. Kljub temu zapeljem po blatnem kolovozu do konca polja in odčmokam po desni mimo lovske na novo lokacijo. Previdno razgrnem in čez noč posušeno in hrustljavo padalo je takoj vlažno.

Čeprav vetra ni nobenega, občasno začutim hlad po griču gor, zato se vpnem hrbtno. Potegnem hrbtno ob naslednjem takem hladu, lepo dvignem, zbalansiram med pluženjem mokre in že visoke trave … in lepo speljem na sredi travnika. Na prelomu ostro desno, da me še malo dvigne, potem pa mimo polja dokler gre.

Identičen sluzast dan, kot včeraj. Ker pa zjutraj v LJU, po nočnem dežju, ne pada, grem raje čim prej v akcijo. Iz megle sicer drobno rosi, vendar manj, kot včeraj.

Danes imam obute najboljše hribovske čevlje, v katerih pa, mi kljub temu, po 100m hoje po močvirnati travi že čofota. Ker je totalno brezveterje sem spet na stari lokaciji, kamor pa pridem res po skrajnem levem robu ob gozdu, da ja potacam čim manj trave.

Kljub previdnemu postavljanju čez noč posušeno padalo takoj popivna mokroto. Vpnem se za naprej, le malo počakam in zalaufam in takoj speljem in me visoko drži in kmalu spusti, da položim padalo v močvirje tik pred kolovozom.

Potem pa coto spet na sušenje…

Zjutraj v LJU rahlo dežuje, zato počakam do primarne terapije, na katero se peljem že v močnejšem dežju. Ko končam, še vedno dežuje, zato čakam. Čakam.

Ko le poneha (čeprav je še sluzavo in vse pokrito) se zapeljem v dolino, kjer pa spet rahlo rosi. V popolnem brezveterju.

Po močvirju po levi na staro lokacijo, saj v tem rosenju in mokroti ne bom tvegal z položno novo lokacijo. Postavim (padalo je takoj vlažno), ko se vpenjam, se rosenje še malo pojača. Takoj zalaufan naprej, padalo gre počasi gor, pa na prelomu lepo zagrabi in me drži do kolovoza, kjer se mi sesuje v mokroto močvirja.