Padalska jata

Zjutraj spet vliva. Ko malo poneha, se usmerim proti Kižlovki, pa je vmes spet naslednja ploha in grem nazaj domov vedriti.

Ko zares poneha (radarska je res čista vse naokoli), počakam še malo, da začne sonce topiti oblake. V Kižlovki sonček že sije po dolini, ampak blato in močvirje pa do starta, kamor pridem po desni strani. Postavim v brezveterju in čakam in ugotovim, da komaj opazno rahlo piha izmenično iz vseh smeri (še najbolj takrat, ko pride od zadaj, po travniku dol).

Naprej vpet čakam na tisto sapo gor in ko pride, zalaufam, pa padalo ne zagrabi do roba, kjer prekinem.

V drugo čakam še dlje in na koncu potegnem hrbtno, pa ga ne morem spraviti nad sebe, tako malo sape je.

V tretje zalaufam spet naprej in se vse poklopi in me zagrabi že na sredi travnika, da samo zavijem ostro desno na prelomu in proti LCju.

Za zaresno letenje pa se že odvija koordinacija za Zavrh, kjer so ob današnjem SV in burji zaenkrat še najbolj obetavni pogoji. Erzo objavi zbor za 14h, pa zaradi zastoja na J obvoznici raje odvijem čez Barje in počakam družbo pri Škorpijonu.

Danes je rekordna udeležba. Poleg razširjene KLV jate (+ še Domen se je po najinem tel.pogovorom na kocu prijavil…) pridejo še Idrci, pa Dolenjci, pa mladiči, ni, da ni (Erzo ugotavlja, da nas je vsaj 24, max do sedaj ever).

Pobereta me Jasna in Klemen in za drugimi gor. Na štartu nas pričaka Saša, ki se še rehabilitira s hojo v hrib (Igor je ravnokar odletel), namesto hoje dol pa bo peljala Jasnin avto. Množica se gnete po startu, nekateri postavijo, Sušev Primož v nekem švoh vetrcu kar odleti, ostali pa raje še malo modrujemo in čakamo na več vetra. Uki pride med zadnjimi z Boštjanom in ga “zadolžim ” za eventualno asistenco. Gracarjev Jože pridno dokumentira množico in dogajanje na startu tukaj.

Erzo in Pojetov Jože in še nekateri odletijo, ko veter malo pojača, sam se pa tudi pripravim. Naenkrat so vsi pripravljeni, saj od Ljubljane sem leze temina in je videti dež.

Vetra je že precej več, kot na začetku, ko namestim zidek in prvič potegnem. Pa je nekaj zapleteno na desni in raje podrem. Kar več mi jih padalo ponovno postavi. Tudi drugi dvig ni uspešen. Gre pa spet lepo v tretjem poskusu. In Kastnerjev Domen posname to v počasnem posnetku: takšna eleganca, obvladovanje padala in telesa ter končni start je redko viden (sploh tu na Zavrhu) 🙂 🙂

klikni tukaj

Najprej me rahlo dviguje, potem pa močno spusti v graben. Bolj spredaj rinem v levo v močnem spuščanju, dokler na razu Trebelnika ves nizek le ne pridem okoli roba, kjer pa me butne gor in potem samo še močno dviguje, ne da bi sploh zavrtel. Temina sicer leze bolj proti Krimu, vendar me situacija ne privlači in samo peljem čimbolj zunaj do Javorča, kjer začne počasi spuščati. Daleč zunaj obrnem in peljem nazaj tudi kar zunaj, medtem ko nekaj ostalih v višavah leti po grebenu in tudi visoko nad njim. Meni vse skupaj ne paše preveč in se odpeljem daleč ven in nazaj proti pristanku. V spodnjih plasteh je prav zgonjeno, tako da pristanem pri Škorpijonu prav z nelagodjem.

Saša je Jasnin avto že parkirala, Igor pospravlja tudi ne preveč navdušen nad letenjem.

Tudi Vesna je že na tleh, pospravlja in tudi ne hvali preveč dosedanjih današnjih razmer.

Ko počasi pospravljam tudi sam, pa množica preostalih drajsa še vedno sem in tja. Črni oblaki so izginili in postaja vedno lepše (čeprav je na tleh ves čas čutiti kar nekaj vetra).

Berto pripelje Pojetov/Erzov avto dol (na koncu sploh ni odletel, pa še nekaj drugih baje tudi ni) in gre iskati Pojetovega Jožeta, ki je tudi v razgonjenem pristal za Borovnico.

Ostali pa pristajajo tu in tam, nekateri še jadrajo, ko se sam že vozim proti LJU.

Robert Blatnik : Prvic z Zavrha. Super je tale Zavrh! [27.4.2022 18:10]

Mlakarjev Miha pa je odletel na Planinsko Grmado in potem naprej v smeri doma.

Danes pa je jubilej 🙂 : 2-letnica polomijade v Besnici, dolinici čez grič od mojega rehabilitacijskega centra Kižlovka.

Že zgodaj se zbudim (saj vliva na polno) in prebujen čakam, da poneha dež. Napoved je sicer, da bo več dežja šele popoldan, ampak treba je izkoristiti ta premor, zato hitro v dolinico.

Jutranji hlad in popolno brezveterje, pa vse razmočeno od pravkaršnjega dežja. Raje kar po levi na staro lokacijo in previdno razgrinjanje. V popolni nuli potegnem naprej, speljem na prelomu in lepo nad dolino do kolovoza in čez…

Danes pa že zjutraj sonček z odlično sondažo od podna do 1600. V Kižlovki je resda sonce, ampak jutranja rosa in mokrota pa kljub temu še obilna. Piha kar nekaj vetra (generalno je spet kar precej JZ), zato po desni takoj na novo lokacijo.

Vpnem se hrbtno in potegnem ob vetru “od zadaj”, ki pa mi po dvigu prevali padalo v desno, saj v resnici piha pravokotno z leve.

Ko potegnem v drugo, se prepričam, da piha res po hribu gor. Po obratu me takoj vzame in kljub pripravljenosti na kakšen dodaten korak lepo nad travnikom čez prelom in ostro desno. Kontra veter me sicer ustavlja, vendar zaradi dvigovanja in višine vseeno pridem do kolovoza.

Zdaj pa zaresno letenje. Za današnjo pobudo na Telegramu da Rajko odhod Kraševcev na Brestovico in Erzo hitro zagrabi. Tudi jaz sem že laćen zaresnega letenja in sem tudi takoj za. Bizjakovo Tino “določi” Erzo za prevoz z Vrhnike 0b 12.30, saj je tudi ona zraven.

Ker se mi med potjo na Vrhniko sfiži kombinacija z LZS za ključe nedelujoče vremenske postaje na Vremščici (ki jo planiramo usposobiti v skupnem sodelovanju z vpletenimi…), sem že uro prezgodaj na Vrhniki. Tam se pokaže, da gre tudi Sušev Primož, kar poruši Erzovo avtomobilsko kombinacijo za prevoz…

Nikogar drugega današnji cilj ne zanima (povsod drugje pa je res že veliko in preveč vetra), tako da sam čakam na Vrhniki na razplet dogodkov. Pa pride Primož (s Tino) s svojim avtom, naju z Erzom naloži(ta) in gasa čez Sežano in IT dol.

Gor na parking, kjer se srečamo s prihajajočimi Kraševci in družno na start, kjer je “nepregledna” množica, predvsem Italijanov. Je pa tukaj tudi že Tom. Kar dolgo modrujemo na startu, da končnno prvi (Matija skill) le odleti z neko majhno in hitro coto, ki za povrh še toplanda med nas.

Nato se pripravi še Pavličev Tom in odpre današnje tukajšnje letenje. Potem je panika in se pripravimo še ostali. “Naši” smo med prvimi.

Kmalu je v luftu pisana množica padal, ki na lepem, dokaj laminarnem vetru (z občasnimi močnejšimi sunki in termičnimi vložki) drajsa sem in tja nižje ali višje ob grebenu in nad njim. Množica se lepo porazdeli po vseh 3(4) dimenzijah, tako da ni čutiti prevelike gneče v zračnem prostoru.

Po slabi uri in pol (res lepega jadranja) imam zadosti in se ležerno spravim proti pristanku, kjer je že veliko pospravljajočih. Pa me nekaj m pred pristankom preseneti padalo tik zraven mene (kasneje vidim, da je celo tandem z otrokom), ki ga seveda nisem videl (on pa mene je, pa ga to ni odvrnilo od njegove špure) in se mu sunkovito ognem v podobnem manevru, ki me je prejšnjič stal razstavljene medenice in jutrišnje 2-letnice rehabilitacije…

Primož in Tina sta že na tleh.

Erzo se je umaknil pristajalni gneči na drugo stran vasi.

Tom pristane ob meni, ko začnem pospravljati.

Komentar leta: Sprva na dolgo modrujemo na štartu o jakosti vetra (preveč?), v zraku pa milina. Kamorkoli si šel si našel tekoče stopnice, ki so te s hitrostjo 0,7 m/s (morda 0,8) popeljale do altostratusov na 900m (nisem čisto prepričan, da so bili altostratusi)… Fajn  [25.4.2022 16:58]Rajko Sila : Ko sem te gledal sem bil siguren, da si nad morjem. Super. [25.4.2022 17:16]

Pa še Bojan minutko za njim.

Rajko je danes nabral največ km in dokumentiral vso današnjo zadevo 🙂

Tom Pavlič : Spet zmagovalec dneva? [25.4.2022 18:12]Pavel Kante : Tokrat bi se pa lahko tudi odpelu?!😀🤗 [25.4.2022 19:36]Rajko Sila : Saj sem do Zg. Brestovice 😇. [25.4.2022 19:43]

Gorazd pa odjadral najbliže morju.