by ·Komentarji so izklopljeni za 211211 Kižlovka P3378 10:54:54 in Koreno

Podobno vreme kot včeraj (vsaj vizualno – s tem, da je više zelo močan SV, S, inverzija na okoli 1000, spodaj pa megličasto). V Kižlovko me danes spremljata Conny z varuško, kar bo omogočilo kakšen zimski posnetek Kižlovke). Idila vsak dan manjša (skladno s posedanjem snega in temperaturo nad 0), ko LC orje po potoku.

Zaustavim sredi kolovoza, vzamem Rook2 (ziher je ziher) in počasi gor po vedno bolj uhojeni gazi. V dolinici skoraj popoln mir. Spremljevalca odločno za mano,

dokler pot ne postane prestrma in se gospodič prepusti nošnji.

Postavim padalo na zgornjem pregibu, saj diha rahlo od zadaj, kadar ni 0.

Ko postavim, se mi zazdi, da je dahnilo od spredaj in hitro potegnem pred očmi opazovalcev

Padalo gre sicer gor, zagrabiti pa noče, tako da moram vse do preloma, kjer se vržem čez, da speljem (tako slabo pa že dolgo nisem odletel). Ampak potem kar drži nizko nad tlemi, da pridem mimo LCja.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) s stare lokacije

Zaključimo akcijo in na kavico, potem pa dogovor z Megom, da greva na Koreno, poskušati narediti naslednji korak aktivacije postaje. Mirkota obvestim, da obvesti brata za pripravo lojtre. Počakam pri ŠPHju, kamor pripelje Mega še Erza. V LCja zbašeta svojo robo (saj bomo še leteli…) in gor.

Parkiramo pri novi štali, kjer se svetita vsaj dve lojtri. In hočemo kar eno vzeti, ko se odprejo vrata stanovanjske hiše zraven in mladi gospodarici ni nič jasno. Kar nekaj časa traja, da ugotovimo, da nismo pri Miretovem bratu ampak pri sosedih, ki seveda nič ne vedo ne o lojtrah, ne kdo sploh smo in kaj hočemo…

Po 45 cm snega gazi strmo gor v sivino neba najprej Mega, s škatlo orodja, potem Erzo z lojtro in zadaj štorkljam jaz z le eno pohodno palico, kar mi hitro rata jako naporno. Ko končno prilezem na vrh, smo skoraj v bazi. Mega že šraufa, Erzo pa puca sneg s panela in vetrokaza, saj je postaja popolnoma zasnežena (no, vsaj takšen vtis daje, dokler ne pogledaš bolj natančno…).

Ker je postaja akumulatorsko spraznjena, po posegu seveda ne moremo preveriti, ali bo sedaj delovala ali ne, saj bo treba počakati na sonce, da bo prišlo v njo kaj štroma.

Potem pa v gaz nazaj dol in do Miretovega brata, kjer malo poklepetamo.

In naprej na Slevico, saj se v dolino vidi in se bo mogoče letelo…

Le do hiše je spluženo, tam pa ugotovimo, da piha od zadaj, da o velikih količinah intaktnega snega pod hišo na startu sploh ne govorimo. Mega odstopi od ideje o letenju, Erzo misli, da bi Slevica vrh bil OK, ampak ne sili preveč, saj ima s sabo pokrovček, ki pa zna biti delikaten za okoli vogala in čez drote in hišo. Zato se složno odpeljemo v dolino…

by ·Komentarji so izklopljeni za 211210 Kižlovka P3377 11:25:44

Danes sicer brez padavin, vendar vse megličasto in plundrasto. Po primarni terapiji v Kižlovko, kjer se je sneg že malo posedel in ni več takšne idile kot včeraj. Zato pa so lepe stopinje od včeraj, ki mi malo lajšajo gazenje gor.

Rook2 sem lepo posušil čez noč, tako da ves šelesti, ko ga razgrinjam po (mokrem) snegu. Rahlo diha gor, ko hitro potegnem in se zapeljem čez belino do kolovoza, kjer počofotam pa mokrem snegu (pod katerim je močvirje).

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) s stare lokacije

Ampak padalo je še vedno šušteče, ko ga nabiram in tlačim v LCja.

by ·Komentarji so izklopljeni za 211209 Kižlovka P3376 11:17:17

Od včerajšnjega večera pa do danes je pošteno zasnežilo SLO. Ko se vozim na primarno terapijo, še sneži, ko pa vozim debelo uro kasneje v Kižlovko, pa nič ne pada.

Po deviškem snegu zapeljem v potok, otresam težke veje tesno ob potoku in na frišno orjem po 20cm snega po kolovozu. LCja ustavim v deviški belini, si zadegam tangice in Rook2 čez rame in zagazim. Kmalu lovim sapo, saj je globok vlažen sneg kar naporno gaziti (se pa čevlji ne premočijo).

Na prelomu previdno razgrnem padalo (da bo čim manj snega padlo v celice) in potacam okolico in še nekaj korakov zaleta. Hladen zrak se mi zliva za vrat. Čakam, pa ni razlik kar se vetra tiče, zato pa začne spet rahlo padati (bolj sodra, kot sneg).

Potegnem na vso moč, pa gre Rook2 okorno gor (še vedno mi zrak diha za ovratnik), tudi po snegu nisem ravno hiter, ampak padalo le začutim, da drži in se vržem čez prelom. Lepo zagrabi in me odpelje mimo LCja do kolovoza.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook 2 ML) s stare lokacije

Tole danes mi je bilo pa kar bolj naporno, kot zadnje dni…

by ·Komentarji so izklopljeni za 211208 Kižlovka P3374 09:49:46

Nervoza se danes ni zmanjšala, ampak je vsak dan večja (kot se približuje konec leta). Ko se danes vozim v Kižlovko, sem odločen, da moram danes na en lep start (ki ga seveda še nimam). Sploh, ker je za jutri napovedano sneženje, ki bo potem še bolj zmanjšalo možnosti izbire…

V Kižlovki podobno kot včeraj: nič vetra, močvirnato in blatno, vendar bo za coto, saj so zgornja pobočja, po 3 dneh brez dežja, že odcejena.

Ker je 0, je zgoraj trava malo bolj trdna, ko raztegujem coto. Počakam, da rahlo dahne gor in spet (s coto!) lepo odletim še pred robom. Ob kolovozu mimo LCja stopim na tla in zbašem robo v avto.

Zoranova vsakodnevna terapija (Rook L) s stare lokacije

by ·Komentarji so izklopljeni za 211208 Švarč-Senovo P3375 13:22:19

Sedaj pa zares. Ker je LJU kotlina pod meglenim pokrovom, Gorenjska v snegu, se nekako oziram na Dolenjsko ali Štajersko. Že pred nekaj časa sem se odločil, da mora biti 1000 različen start novnovnov (pa po možnosti ne kar neka krtina) ali pa regularen start, kjer je vsaj rdeča pika (torej, da ga je odletelo več kot 50 padalcev). Ker je dodatna omejitev, da moram z avtom čim bližje, saj daljših dostopov (še) ne zmorem, se je izbira drastično zmanjšala…

Ampak, ker Pojetov Jože ordinira v okolici Šmarjeških Toplic in je pred dnevom ali dvema odletel start Švač-Senovo, si zabijem v glavo, da je to moj cilj. In ko mi dopoldne potrdi, da je v Šmarjeških že sonce, se seveda takoj odpeljem v tisto smer. Veter ima tudi pravo smer (bi pa naj bil višje močan JZ, kar postaja na startu ne potrjuje – J, JZ 1,5/3 ).

Ko vozim skozi Krško, pa je v smeri Brestanice že vse pokrito in megle se vlačijo po pobočjih. Kljub temu za Senovim zavijem v levo v hrib v smeri Švarča. Po strmi cesti do parkirišča ob kmetiji pod startom. Je sicer vse megličavo, vendar travniki v dolini rahlo prosevajo skozi. Ob LCju se naštimam v tangice (in tudi rezervo vzamem) in z nabranim Rook 2 čez ramo in (nezakrivljeno) palico v roki proti startu. Ne po strmini naravnost gor mimo hiše, ampak naokoli: malo po cesti naprej in v levo po pobočju (me je Jože prej prestrašil, da bo naravnost gor za mene kar strmo, pa še malo več za hoditi gor, kot na Kižlovko…).

Sneg je že ves pobralo (Jože ga je še imel), tako da sem kmalu pri vremenski postaji, ki pa ne kaže nič vetra (kar pa dahne, dahne z desne). Grem malo višje, pa mi je preveč položno za brezveterje, zato se vrnem dol in postavim Rook 2 na prelomu ob postaji. Preverjam štrikce in opazujem dolino, kjer se le rahlo vidijo (bolj slutijo) travniki.

Potegnem naprej in odletim po nekaj korakih, se zapeljem čez drot in drevje na robu, ki je vse belo od ivja (saj je 0, -1). Držim se levo belega ivja gozdnatega pobočja in travniki spodaj se kmalu pokažejo bolj jasno. Izberem si velikega, malo pod gozdom, da ne bom preveč hodil gor, če ne dobim prevoza. Pristanem in sem vesel kot radio, radio, radio,… 1000 (tisoči) različen start sem uresničil še v letu 2021 (sem mislil, da se bo to zgodilo v 2020, pa se je zgodila polomijada…).

Zoranov tisoči (1000) različen start

Naberem in do najbližje hiše, kjer pa mi povedo, da žal nimajo avta doma. Zato samo odložim vso robo v kot pod napušč in se s pohodno palico odpravim gor.

Žal si nisem dobro ogledal v zraku kje gre moja cesta gor (kar mi je megličavost rahlo onemogočala), zato moram kar nekaj časa v levo gor poševno čez pobočje, da končno pridem na asfalt in po njem do LCja.

Res sem res zadovoljen, da mi je ta “mejnik” uspelo doseči v tem življenju 🙂 …