Padalska jata

Danes je napovedan sicer lepši dan (višje gori močan S, kasneje razjasnitve,…), vendar je megla do podna tudi še po primarni terapiji, ko se vozim v Kižlovko.

Je pa vsa dolinica lepo podložena s plastjo (mokrega) snega, ki je zapadel ponoči. Tako je na poti gor, s coto čez ramo, skozi belino megle, treba paziti na spolzkost zaradi: 1.blata, 2.listja 3.strme trave, kar vse se skriva pod to plastjo nočnozapadlega snega (na rit zdrsnem le 1x).

Se pa cota ob razgrinjanju dodatno ne navlaži bistveno, saj je moker sneg vseeno boljši kot naliv ali 100% jutranja rosa. Piha konstantno rahlo gor. Potegnem naprej (premalo za hrbtni dvig) in odlaufam po drseči snego-travi in sem v luftu še pred prelomom, da se potem odpeljem skozi belino do kolovoza.

Že od včerajšnjega popoldneva naprej spet “monsun”. Malo taktiziram, kdaj bo kaj manj deževalo, potem se zapeljem v Kižlovko (vodostaj visok) in nekaj časa ždim na kolovozu v LCju (glede na hidroterapijo v bližnjih preteklih dnevih, sem kar samozavesten…).

Dežna situacija se (skoraj ciklično) spreminja od malo manj do močno (kar testiram na vetrobranskem steklu…). Potem (v malo manj) vržem robo na rame in Rook 2 čez rame in (izogibajoč se jezerčkom) gor. Vmes že enkrat dež pojača, ko pa začnem postavljati (zaradi varnosti na zgornjem pregibu) pa spet malo manj. Vetra nič (ampak vsaj za vrat ne piha).

Odlaufam tik od padala (ki je že kar namočen) in gre Rook 2 gor in me še pred prelomom vzame. Dež mi tolče po obrazu, ko me lepo drži do kolovoza. Pristanem malo desno od kolovoza, da ne bo blata (zato pa se padalo na antikobro zloži v lužo močvirja).

Danes pa po dolgem času normalen dan. Vodostaj normalen, temperatura nad 0, tako da rosa takoj premoči čevlje. Močvirje dolinskih travnikov brez odprte vodne površine, pot gor normalno listnato spolzka in blatna. Občasno sončni žarki obsijejo dolinico.

Ko postavim coto, se rahlo napije vlage. In občasno se dihanje za ovratnik (zgoraj zelo močan Z, dvojna inverzija) spremeni v rahlo dihanje po griču gor. In v takem potegnem, cota gre lepo gor in me vzame še dosti pred prelomom. In drži, drži, drži še malo čez kolovoz.

Pospravim in začnem (teoretično) reševati problem postaj Zavrha in neodzivnost Korena…

Danes pa navsezgodaj v Kižlovko, saj imam potem primarno terapijo in za njo morebiti končno spet zaresno letenje.

V dokaj jasnem jutru se vozim v dolino po potoku, ki je danes že malo upadel. V dolini pa spet vse v senci megle nad njo in belini slane, ki prekriva travo. Vzamem spet coto in gor na start.

Ko postavljam po slani, se cota ne namoči dodatno, piha pa celo rahlo gor. Potegnem in gre cota dosti lepše gor kot včeraj in me drži nad dolino do kolovoza (kjer pa se seveda zloži v blato…).

Ker je glavnina jate odbrzela pod Lijak že pred začetkom moje terapije ob 11h, se po zaključku uskladim z ostalimi zamudniki: Bertom, Megom in Mojco. Mojca gre malo naprej s svojim avtom zaradi logistike, sam prestopim k Bertu na Vrhniki okoli 12.30, potem pa na Uncu pobereva še Mega. Pod Lijakom se naloži k nam še Mojca in gor.

Ko pridemo na start, prvi del glavne ekipe že pocuri oziroma pristane. Dogajanje pred tem je fotodokumentiral Gracarjev Jože

Andrej Erznožnik : Ampak res: čestitke za objavo [30.11.2021 17:26]

Na štartu se v brezveterju naštimavata Kurnikova Ana in Jurij. Postavimo prav počasi še mi (medtem, ko se familija Kurnik prestavi gor na novi start).

Ana odleti in kar nekaj časa vijuga pod startom, preden se preda.

Potem potegne Mojca in se bolj ali manj zapelje na pristanek.

Starta še Berto, pa Jure in potem jaz ob sekundiranju Mega (rahlo pihne gor, tako da lahko celo hrbtno potegnem), medtem ko nad nami nekaj vpije mimovozeči Erzo. Zadnji je Mega, ki mora še kar počakati, da spet pihne gor.

Pobiram bolj neke mehurčke in iščem levo in desno, vendar se nad greben ne morem spraviti. Počasi curim, dokler le ne najdem na Z delu neka šibka dviganja in se celo spajsam nazaj, malo nad start. Mega vrti malo nad mano, Jurij pa se je uspel spajsati nad greben. Kljub matranju moram po točno pol ure zaključiti.

Berto je bil na tleh tik pred mano.

Mega pa malo za mano.

Pavel Kante : Je pa bila Brestovca boljša odločitev.😉😂 [30.11.2021 15:01]Andrej Erznožnik : Ne bi si to upal trdit [30.11.2021 17:13]Andrej Erznožnik : Brestovica nima daljših letov tako, da taka trditev ne zdrži [30.11.2021 17:15]

Erzo se javi iz smeri Ozeljana v reševanju svoje logistike.

Andrej Erznožnik : Po taki pavzi – srečen [30.11.2021 16:16]Jurij Kurnik : Se ve, kdo je glavni! [30.11.2021 18:26]

Mojca zapelje Berta gor po avto, midva z Megom pa se pridruživa Duletu (ostali so večinoma že zdavnaj odšli z Gracarjevim Jožetom). Ko ju končno pričakamo, pa proti domu. Jure je ob odhodu še vedno v luftu.

Erza in Stojana pa odpelje domov Vidičev Dragan, ki je izpolnil plan pristati pri Anji (po povratku z Nanosa…).

Komentar leta: Na začetku šibka termika in kar mučenje s pobiranjem. Na Čavnu se odločim da grem do avta pri Anji, ne da bi opazil da so se navlekli oblaki. Naenkrat letim med 50 in 60 km/h proti Kuclju, oblačno, vse spihano in nikjer ni uporabnega dviganja. Precej nizko se vržem z Male gore proti Hublju, pripravljen sem na curjenje, pa na srečo na cca 600m drži, tako da lepo poberem pri Hublju. Glede na pričakovan in tudi ugotovljen veter, ki z višino pošteno narašča (na 1500 naj bi bilo čez 15 m/s) se držim ves čas pod robom okrog 700-900m višine. Med Vipavo in Nanosom je vetra še več tako da gre tudi s 3/4 gasa precej počasi naprej, da pa ne gre previsoko se pomaknem skoraj nad avtocesto. Na povratku proti Anji me sploh ni spustilo dol, tako da bi z lahkoto prišel še do Predmeje, vendar me je že preveč zeblo in tudi naveličall sem se binglanja na vetru. Večino časa pokritost vsaj 80%, vendar je povsod držalo če si bil dosti visoko. Po dolgem vsaj dobro jadranje in zelo zadovoljen z dnevom! [30.11.2021 18:39] Andrej Erznožnik : Vseeno Lijak zmgal danes [30.11.2021 16:16]Jurij Kurnik : Bravo! [30.11.2021 18:27]