Za Hrušico najdeva naslednji  (res lep) grič, na katerem pa pošteno piha V (od Ilirske sem), kar pomeni praktično popolnoma z leve. Zato se umakneva v dolino proti Malim Ločam, kjer občudujeva čudovite travnate gričke.

Najprej do prvega na koncu travnate doline in gor kar peš z robo rinfuzo, LC pa ostane v dolini.

Piha idealno gor po idealnem startu (le spodaj je nekaj dreves in šavja, ki bodo malo ovirali…). In Erzo potegne.

Erzov drugi prvenstveni

In potegnem še jaz.

Zoranov drugi (prvenstveni)

Po dolini le malo nazaj proti Malim Ločam, kjer je na levi pobočje Poličjega hriba. Parkirava nekje na srednjih terasah in Erzo s polnim gasom gor, prav na vrh pod šavje na visoko stopničastih terasah.

Piha z leve in poševno dvigne padalo v zrak in po rakovo odleti, preskoči šavje in je svoboden kot ptica.

Erzov tretji prvenstveni

Meni videne akrobacije niso všeč (sploh terasa) in grem malo niže, kjer je gladek travnik.

Zoranov tretji (prvenstveni)

Potem pa skozi vas Male Loče in na V pobočje hribčka, ki ima tu lepo višino, motijo pa drevesni in grmičasti vložki. Pa spet terasasti travnik Erzovega tipa (torej še položen povrhu.

Postaviva hkrati

in Erzo potegne in lepo spelje.

Erzov četrti prvenstveni

Jaz pa poskusim nekajkrat, pa vedno končam nekaj teras niže, kakšno prej ali kasneje – največkrat pred grmovjem, ki bi ga bilo treba že preleteti.

Ko postavljam n-tič, pride že Erzo gor. Niti slutiva ne, da naju Poje (ko je opravil s Slavnikom) načrtno zasleduje in ravnokar obdeluje najini prejšnji lokaciji.

Pojetovo zasledovanje…
Jože Poje : Erzo je od tu prvi odletel. Kmalu po tem je sledila ponovitev… [21.3.2020 18:36]
Zoran Gaborovič : Pred to ponovitvijo je tudi Zoran odletel… [21.3.2020 19:16]
Jože Poje : Bronasta medalja je tudi lepa… [21.3.2020 20:01]

Jaz pa še nekaj poskusov na desnem delu travnika (ki je malo bolj strm, pa zato z malo višjimi terasami in višjim grmovjem na koncu…).

Nikakor mi ne uspe speljati čez grmovje, ko prisopiha po bregu gor Jože. Ves čas teh mojih poskusov pa veter piha malo z ene, malo z druge strani, enkrat močneje, drugič skoraj nič, Erzo pa viteško pomaga pri postavljanju, trebljenju vejic in kar je še treba…

Še Jože malo poskakuje in se tudi zaustavlja pred šavjem.

Pojetovi poskusi

Medtem Erzo prinese iz LCja Mentorja3 z upanjem, da mi bo šlo z boljšim padalom bolje. Pa mi ne gre…

Jože pa gre na Erzovo lokacijo bolj levo na travniku in odlaufa in spelje in se zapelje v dolino.

Pojetov uspešen (prvenstveni) let v dolino

Še jaz poskusim tu levo, pa spet zaružim. Jože se odpelje naprej v iskanju belih pik (tako pravi on)…

Jaz se prestavim nazaj na desni, bolj strm del pobočja (še zadnji poskus, preden se predam –  bilo jih je več kot 10…). In potegnem in zalaufam in se vse čudežno poklopi in speljem in se s krasno višino zapeljem čez šavje, drevesa niže in nad dolino. Desno mimo vasi prav na dno polja.

Zoranov četrti (prvenstveni )

Ko pride Erzo v dolino in pospraviva robo, vidiva, da je Jože pravkar deloval na najinem prvotno ogledovanem (res lepem) griču pri Hrušici.

Pojetov prvenstveni let
Komentar leta:Ta je pa za Erzota [21.3.2020 16:24]
Andrej Erznožnik : Sva bla gor že 13.00 [21.3.2020 16:32]
Jože Poje : Tole je kar ta huda griža! [21.3.2020 18:01]

Torej morava tudi midva takoj tja.

Sedaj parkirava bolj pod gričem in gor (vsaj Erzo takoj). Ko se še sam odpravim gor, pripelje mimo Jože, ki gre po svojo robo na pristanek. Malo kasneje se mi pri plezanju čez pastirja štrikci zataknejo med vzmeti pastirja in jih nikakor ne morem rešiti.

V tem trenutku se Erzo že zapelje čez mojo glavo.

Erzov peti (prvenstveni) let

Ker je Jože blizu, mi na prošnjo pride na pomoč in skupaj zadevo rešiva. On naprej na projekte, jaz pa na vrh.

Piha lepo (dosti manj kot prej), je pa še vedno z leve, tako da postavim poševno na pobočje, ki je idealen gladek (od ovc poraziran) travnik. Hrbtno ga lepo dvignem, stabiliziram in me vzame.

Pristanem zraven Erza.

Zoranov peti (prvenstveni) let

Čeprav je sonce v zahajanju, pa sva si enotna, da greva še na mojo bližnjo lokacijo, ki sem si že dvakrat neuspešno ogledoval.

Ko se peljeva po glavni cesti proti Podgradu, Jože polni naslednjo belo piko.

Midva z glavne ceste pred Podgradom dol in okoli griča od zadaj na pašnik in gor na rob z LCjem. Pašnik je na vrhu pretacan kot lunina površina, je pa blato posušeno (kot tudi ves drek), ko se z robo spotikava čez.

Ko se pobočje malo spusti, je tam neka borna trava in takoj postaviva (piha vsaj poševno prav).

Dvignem prvi hrbtno in speljem in se zapeljem v dolinico dokler gre.

Zoranov šesti prvenstveni

Erzo pa takoj za menoj in celo malo čez dolinico na nasprotno pobočje.

Erzov šesti (prvenstveni)
Andrej Erznožnik : No tega pa ni zvohljal. Vse ima svoje meje. [22.3.2020 11:42]

Erzo se odpravi nazaj gor po LCja, medtem, ko jaz pospravljam.

Jože pa polni naslednjo belo piko na najini prvi današnji lokaciji.

Komentar leta:Ups… tega sem pa precej falil [21.3.2020 17:46]
Andrej Erznožnik : Ja to pa res, vse, no ja, skoraj vse, ti pokaževa, ti privohljaš, pol pa fališ [21.3.2020 18:29]

Komentar leta: Malo bolj sem se pa že približal… [21.3.2020 17:56]
Andrej Erznožnik : Če že ponavljaš, bodi natančen, da si ne boš potem izmišljeval pravice svojega štarta [21.3.2020 21:46]

In ko se peljeva proti Kozini, še eno najino izpred mnogih let…

Jože Poje : Za danes šiht končan. Kar lepo domov… [21.3.2020 18:24]