Padalska jataMalo naprej po dolini pa je še tale start, na katerega sam odpešačim s ceste, kjer Erzo pri kmetiji klepeta z gazdarico.
Na vrhu pobočja postavim skoraj v brezveterje.
Potegnem in se zapeljem v čudovito travnato dolinico,
ki jo ob mojem pristanku kmet že zaliva z naslednjo cisterno gnojnice.
Nadaljujeva proti Gorenji vasi, pa se ne moreva upreti travnatim pobočjem nad Brebovnico.
Najprej do kmeta Tončka, kjer pustiva LCja in po dolgem pobočju
na vrh travnikov, kjer postaviva v rahlem hrbtnem vetru.
Erzo zalaufa prvi in se odpelje na dno travnikov levo od kmetije.
Malo za njim sem v luftu tudi jaz.
Še okoli vogala se proti Z zapeljeva na naslednje obsežne travnike in mimo prvih kmetij do znamenja/kapelice, kjer se odpre padajoče pobočje še bolj proti Z.
Erzo kar odlaufa in postavi nad cesto. Piha kar nekoliko z leve, vendar potegne, lepo spelje in se zapelje proti dni travnikov pod kmetijo Gropeš.
Sedaj pa piha tudi že od zadaj (nek V), tako da moj prvi start ni v redu, saj gre padalo sicer gor, pa sploh ne zagrabi, tako da prbijem na rob ceste pod travnato škarpo in se zavalim še malo naprej dol po travniku.
Naberem in še enkrat gor. Medtem Erzo (ki me je že odpisal…) pride do mene. V drugem potegu le stabiliziram Rooka, tako da speljem, pa v zraku ugotovim, da imam zadnjo linijo pretaknjeno in ovito s komando (kar je gotovo botrovalo tudi prvemu neuspešnemu startu). Previdno uporabljam levo komando, da speljem do pristanka na dnu travnikov.
Najprej razvozlam godljo, potem pa gor do ceste, kamor pripelje Erzo LCja. Sedaj pa končno naprej do Gorenje vasi.
Ker je dan že globoko v popoldnevu, priganjam Erza za moje včerajšnje starte.
Najprej nad Poljansko cesto in po kolovozu gor. Žal pa zapeljem previsoko v gozd, da se mora potem Erzo skozi šavlje prebijati dol na start (jaz sem včeraj pešačil od spodaj na vrh). Vendar na povratku zapeljem naokoli po travniku gor in pomagam postaviti Erzu padalo, ko se prebije iz gozda.
Počaka, da malo pihne po griču gor in se odpelje daleč ven nad dolino.
Naslednji je kucelj nad Srednjo vasjo, kjer mu piha od strani, vendar na koncu le odleti in se zapelje celo čez hiše in glavno cesto na travnike v dolino.
Poberem ga na pristanku in gor do cerkvice Sv.Križa.
Erzo se pred cerkvico kar razneži:
Razgrinjam mu padalo, ko piha skoraj idealno gor.
Hrbtno ga dvigne v veter in odleti, pa ga žal bočni veter pritisne ob pobočje, da predčasno pristane.
Po njega in pripetega, stlačenega v LCja zapeljem še enkrat gor.
Sedaj pa piha že nek J s strani iz doline skozi gmajno, tako da mora kar nekaj časa čakati na nulo, da lahko na koncu le odleti.
Dol, da ga poberem in potem zapeljem še malo naprej proti Poljanam.
In že Erzo odpešači še na naslednji grič nad Srednjo vasjo, (jaz pa ga počakam spodaj v LCju). Tu mu na startu piha od zadaj, vendar kljub temu kmalu odleti.
Skoraj že zaključiva in se odpeljeva proti Poljanam le še na oglede. Pa v zahajajočem sončku opaziva travnike nad Hotovljo, obrnjene proti Z, ki kar vabijo.
Naokoli po cesti v strm breg in do kmetije – kao na oglede. Ko ustavim, pa Erzo hoče kar s padalom naprej in spravi še mene na obrate, da na koncu pustiva LCja skoraj sredi ceste (ob dovoljenju lastnikov) in v paniki naprej proti predvideni lokaciji (vmes zapletem štrike v narezano šibje, ki ga pred hišo obdelujejo domači, da mi ga kar nekaj minut pomagajo trebiti).
Prvi travnik ni uporaben (previsoka gozdna meja) in Erzo bezlja skozi gozdiček dol na naslednjega, kjer v paniki začne postavljati (saj sonce že zahaja). Še morje vejic je po tleh, kar še dvigne nervozo.
Potem potegne in lepo odleti daleč v desno, v glavno dolino.
Jaz pa medtem razvozlavam še od prej zapletene štrikce, rešujem vejice in postavljam, že skoraj odločen, da mi ni treba izzivati ta zadnji start v taki nervozi (sploh, ker vemo, da v dani virusni situaciji ne morem(o) računati na zdravstvene službe in GRS…).
Pa na koncu le razpletem štrikce in jih trikrat v mraku preverim. In potegnem z rahlim vetričem v hrbet in lepo speljem.
In se tudi sam zapeljem daleč nad dolino in čez Poljansko Soro na drugo stran ob glavno cesto.
Medtem pa Erzo že odpešači gor po LCja in ga pripelje dosti hitreje, kot sem v nastajajočem mrazu spodaj sploh pričakoval…
Oba zadovoljna še in još, ko se peljeva skozi temo proti Vrhniki…