Padalska jata

Ko zjutraj Erzo začne z akcijo, se mi res ne da še nikamor v to megleno in gnilo jutro. Ko pa ga kasneje pokličem za skupno nadaljevanje v okolici Litije, je pripravljen, saj je v bližini LJU (Orle in tam okoli…).

Dobiva se pri mojem Hoferju in z LCjem po desnem bregu Save do Kresnic. Najprej naj bi ga peljal na Kresniški vrh (še nima spodnjega starta), pa je vse globoko v megli (pa še nek V piha), tako da samo podaljšava proti Litiji.

Med vožnjo Erzo že najde tole stransko dolino in gor na prvo lokacijo, primerno za V veter. Pri vikendu pustiva LCja in nekaj korakov z rinfuzo robo na vrh travnika. Postaviva drug zraven drugega.

Erzo v luft in se odpelje v dolinico spodaj.

Jaz kmalu za njim in lepo drži, tako da potacam po »močvirju« le malo pred njegovim pristankom. Erzo zabeleži še nekaj utrinkov dogajanja tukaj

Erzo pa medtem že odpešači gor po LCja.

Še enkrat gor, sedaj prav na vrh doline nad zadnje kmetije po obvoznici skozi gozd.

Še vedno se trava kar cedi od mokrote, čeprav se celo sonček sramežljivo pokaže skozi megle. Postavim za Erzom, ki hitro potegne in zapelje dol pod kmetijo in na levo v spodnjo dolinico vse do svojega prejšnjega pristanka.

Malo za njim sem tudi jaz v luftu, pa me, kljub večji višini ob preletu desno od prejšnjega starta, na koncu bolj spusti, tako, da pristanem še malo prej kot prvič. Erzo zabeleži še nekaj utrinkov dogajanja tukaj.

Iz »močvirja« sedaj na levo gor na cesto, medtem ko je Erzo že na poti po LCja.

Ker piha še vedno V, odpiševa (z moje strani predlagano in pričakovano Gradišče) in se prek Bogenšperka odpeljeva naprej na Dvor, ki je primeren na V.

Pa tam piha od zadaj iz Z smeri, tako da obrneva in nazaj gor sem, na Višji grm, kjer Erzo pričakuje (iz poznavanja svoje tukajšnje lokacije)  možnost starta še na Z stran. Daljnovod gre sicer grozljivo po sredi kotanje, vendar je na res visokih stebrih…

Veter tu navidez piha po pobočju gor, ampak ko postaviva, se izkaže, da je precej z leve (bolj nek JV).

Erzo uspe v drugem poskusu in se zapelje v kotanjo desno ob/pod daljnovodom.

Tudi meni v prvem poskusu ne uspe (mi ga stranski veter podre na tla), v drugo pa, s hrbtnim dvigom in atraktivnim odletom skozi grmovje in slalomom ob sadnem drevesu niže, zapeljem tudi sam v dno kotanje. Erzove fotke tukaj

Erzo spet pripelje LCja in potem se spomni še ene lokacije, ki si jo je že dolgo želel. In jo tudi uresniči, čeprav je vršni del hriba bil še v megli…

Zjutraj Milan zažene paniko, da je danes mogoče letenje na Kovku. Res je doli v Vipavski še šajba in veter lepo narašča, ko se odpeljem iz LJU proti Vrhniki.

Na Železniški pa Erzo, Milan in jaz še enkrat preverimo kamere in Vipavska je že (v skladu z napovedjo) čisto pokrita. Milan odstopi od akcije in bo reševal svojo (življenjsko) serijo lokalno, Erzo pa samo s projektno robo k meni v LCja in zapeljeva na projekte proti J.

Pred Uncem sva že v soncu in Slivnica ima ravno idealne pogoje (5/7 JZ) za bolj resno letenje. Takoj začneva lobirati Milana, da pride za nama z Erzovo zaresno robo. Pa se ne da prepričati (še dobro, saj veter pada in se ekspresno oblači), zato zapeljeva pod Slivnico naprej proti Blokam v smislu osnovnega plana.

Z glavne ceste na levo na Studeno in na vrh hriba, ki sva ga z Erzom imela (očitno neodvisno) že dalj časa v planu. Kar lepo piha JZ (občasno malo obrača), zato takoj postaviva na pobočje obrnjeno proti J. Erzo potegne prvi in lepo odleti in kar leti, leti…

Sam pa dobim še lepši sunek JZ vetra, tako da res elegantno hrbtno dvignem in stopim v zrak. In tudi letim dokler gre.

Ko nabiram, Erzo že pešači gor po LCja.