Padalska jataDanes pa že kmalu dopoldne začne kukati sonček skozi oblake in hitro v Kižlovko.
Sneg se že spreminja v plundro, ko rinem gor. Piha rahlo po gričku gor. Idealno.
Postavim še (od včeraj) vlažnega Rooka in potegnem (premalo vetrčka za hrbtno), vzorčno odletim že po dveh korakih. Lepo mirno drži, drži nad zimsko idilo (ptičja perspektiva), tako da šele mimo LCja pristanem v plundro (žabja perspektiva)…
V skladu z napovedjo ponoči uliva, zjutraj se to spremeni v snežni metež, ki kmalu nasuje nekaj cm mokrega snega.
Erzo provokativno pokliče, da je že rešil dan in kaj, da čakam.
Erzo: ko sem 6.40 le poskusil od doma, je začelo zlivati, da sem šel kar nazaj noter in počakal sneženje, v katerem se je dalo odletet, v zraku pa gledati nisem mogel tako močno je snežilo. Ko pridem do avta je blo na šajbi 3 cm snega!
Ampak jaz verjamem v napoved, da bo ta metež čez dan ponehal in grem ob 13h (še vedno v sneženju) najprej na redno terapijo. Na poti domov le še rahlo sneži in takoj v Kižlovko.
V mokrem snegu (ki ga je cca 15 cm) le počasi racam po spolzkem terenu gor. Na startu pa piha dol. In postavim in čakam na gor ali vsaj nulo, pa tega ni. Hladen zrak se bolj ali manj močno zliva v moj vrat, mogoče kdaj z desne, kdaj pa potegne z leve.
In potem se začne šele prava Kalvarija: Rooka posvaljka od zadaj, izpnem, grem odrolat, malo držim, da se umiri, naravnam vedno bolj coto, vpnem… In ko se mi zdi nula potegnem… pa sploh ne gre gor… in to se ponavlja drugič, tretjič, četrtič… Vedno bolj sem zmatran od tacanja po spolzki plundri, cota vedno bolj mokra… moja vmesna čakalna doba vse daljša…
Ko se obrne vsaj deseti poskus, pa se nenadoma obrne veter, ki butne od spredaj. Seveda ravno naštelavam coto in to zamudim. In potem čakam na naslednje butanje od spredaj, kar mi da še vsaj dvakratno vmesno izpenjanje in naštelavanje od zadaj posvaljkane cote…
Potem pa le enkrat vpet dočakam, da butne gor in mi gre cota počasi nad glavo in pred robom speljem in se zapeljem v dolinico…
Zmatran za umret… skozi oblake pa zasveti sonček…
Danes me Erzo zjutraj opozori, da bo veliko JZ in da je treba pohiteti…
Pa sem vseeno na terapiji šele nekaj pred 11 h. Res po dolini gor občasno pihne kar močno, da mi kar napihuje coto, ko se vlečem po griču gor. Potem pa na startu skoraj nič vetra, da moram ročno raztegniti coto. Pa spet pihne, da jo lepo hrbtno dvignem in me po obratu dvigne še pred robom in nabije gor, pa še malo dviguje in bremza, potem pa spusti po toboganu dol blizu LCja.
Pospravim in sedem v LCja in hočem objaviti let … pa ugotovim, da sploh nisem prižgal FLyMe… Takoj spet resetiram situacijo in od nule: čelada na glavo, tangice, cota na rame, palica v levo roko in še enkrat šetaj gor.
Sedaj najprej prižgem FS, se naštimam, piha pa že toliko, da mi kar veter razgrne coto. Ko se malo umiri šumenje, potegnem hrbtno in me tudi v drugo nabije gor, le počasi naprej in sunkovito spusti, tik nad tlemi še enkrat dvigne za vsaj 10m in odloži blizu LCja…
Danes spet sonček in še malo močvirnato v dolinici od včerajšnjega dežja. Pa presenetljivo veliko vetra (glede na napoved).
Na startu sunki manjše moči kot včeraj, tudi drevje ne šumi na polno, ampak piha pa dosti bolj enakomerno, večinoma z leve, poševno dol po griču. Od zadaj ne svaljka padala, pa vendar moram čakati kar nekaj časa, da nastane neka nula, ko lahko potegnem in se zapeljem dol. No, v bistvu me kar splakne po pobočju…
Celo noč do jutra dežuje in dopoldne malo počakam, da se mokrota vsaj odteče, če se že ne posuši.
Danes v mojih krajih napovedanega nekaj JV, ampak po dolini Kižlovke šumijo drevesa, kot le kaj. Ko potegnem coto iz LCja, mi jo kar napihuje in ko capljam gor, sem kar rahlo nervozen, saj pošteno meša iz vseh strani in sunki so konkretni.
Postavim niže kot običajno, tik nad robom. Pa vseeno v ciklu menjajočih smeri potegne tudi od zadaj in posvaljka coto v palačinko. Ko jo razvijem in spet postavim, od zadaj sedim in držim, da se to ne ponovi, potem pa se v trenutkih umirjenosti hitro vpnem in potegnem. Pa sem prepozen, saj mi ga samo vrže čez glavo naprej.
Ponovim vajo in še dva cikla nadzorujem situacijo, v tretjem pa takoj na začetku miru potegnem.
Na robu me dvigne, potem pa po m spušča naprej (?) in pred pobočjem na tla. Tik nad tlemi se le odpeljem malo naprej, preden me prizemlji. Potem pa še malo s padalom nad glavo čofotam po močvirju do LCja…
Jure: Zoran, koliko časa trajajo že vsi ti zaporedni leti? Vidim, da sta z Erzotom vsak dan v akciji. Bi bilo v komentar fino napisat recimo vsakič, ko bi bila kakšna okrogla številka zaporednega leta? a day ago Zoran Gaborovič: Začel sem 22.11.20, ko sem prvič po nesreči uspel s pohodnimi palicami prikrevsljati gor. In potem skoraj vsak dan na griček, vendar nisem mogel odleteti, če ni vsaj malo pihalo gor. Tako kakšen dan nisem odletel, čeprav sem bil tam. 30.12. sem prvič spet zares letel na Slavniku. Od 1.1.21 pa skoraj vsak dan, izpustil sem le 3 dneve, ko je bilo res slabo vreme. Od 11.1. pa vsak dan, s tem da od srede februarja vsak dan na Kižlovki, tudi če grem potem še kam zares letet. Ampak eksaktno je pa danes 83.zaporedni dan brez luknje vmes. Erzo ima danes 488.dan, “svetovni rekorder” pa je trenutno Velkavrh s 535 dnevi in je serijo prekinil lani ob lockdownu… Jaz v bistvu ne delam serije, ampak to gledam kot vsakodnevno terapijo… če ne bi začel hoditi na Kižlovko, bi mogoče še vedno bil na berglah ali celo na vozičku…a day ago Zoran Gaborovič: Sicer pa lahko gres na posameznega pilota in na njem lahko pogledaš različne statistike…a day ago Jure: Bravo, vsaka čast. Torej se vidimo na Križlovki 🙂 20 hours ago