Padalska jataGlede na napovedan SV se pogovarjamo za Zavrh kasneje popoldne. Zato dopoldan na projekte blizu Vrhnike.
Ko pa se vozim proti Vrhniki vse popolnoma pokrito in Zavrh celo v bazi.
Najprej na tale start za Logatcem, ki bi bil lep, če ne bi bila pod startom pod cesto skladovnica hlodov. Malo tavam naokoli, na koncu vidim edino (varno) možnost pod hlodi.
Piha lep konkreten SV (4/6) in samo stopim po pobočju v zrak. Lepo drži še vse do tal.
Potem grem naprej na Logaške Žibrše, ki je zaresen start in na vrhu piha tudi do 8, pa še S čisto z leve. Zdi se mi preveč vetra glede na drote, gmajno in razmeščene kmečke objekte (start pa je preveč lep, da bi se zapeljal samo malo dol po travniku). Zato po uri modrovanja s samim seboj odstopim, saj veter nič ne oslabi.
Medtem tudi Erzo zaradi nespremenjene vremenske situacije odpove Zavrh in predlaga skupne projekte.
Nazaj v Logatec in za naseljem pri zadnjih hišah po travniku in pravokotnem ovinku v levo sem gor na vrh pobočja. Piha močno in po kotanji in pobočju gor.
Lepo hrbtno dvignem Rooka, pa mi ga sunek nasloni na bližnji borovec. Grem malo bolj stran od roba in potegnem in sem v zraku in že vidim, kako bom lepo zavil na ovinku v desno in daleč dol na travnik. Pa me samo spusti skoraj na mestu dol pred prvo hišo, da mi še v ovinek ni treba.
Ko nabiram, čutim, da se veter prav močno zliva dol po kotanji (čeprav na vrhu drevesa šumijo in se krivijo lepo gor – rotor?)
Zdaj pa v Strmco na Zaplano, kjer počakam Erza na Jožetovem pristanku s Špiklja, ki se lepo dviguje čez dolino in daljnovode.
Erzo se naloži v LCja in dol proti Staremu malnu in na drugi strani gor od zadaj na senožeti pri zaselku Jelovec. Pustiva LCja pri zidajoči novogradnji in psu, ki prijazno laja in z robo (jaz rinfuzo še od prej) na vrh.
Piha močno direkt od SV od prednjih gričev (4-6/8). Malo modrujeva in cincava, saj je start in bližnja okolica prelepa (pa še v nulo pokošena), naprej doli pa v vse smeri sama gmajna, grape (in 380kV daljnovod). V takem tudi Erzo ne razmišlja, da bi šel čez daljnovod in grapo na nasprotno pobočje (kot Poje), čeprav je vzel zaresno opremo…
Potem pa le začne postavljati, jaz pa zraven.
Erzo potegne prvi, pa ga kar noče dvigniti, potem pa le zajadra in v zavoju ob pobočju levo in nazaj dol na konec travnika.
Mene pa vzame takoj, potem pa podobno zavjugam.
Na pobočju zadaj nad Jelovcem proti Ulovki pa sva oba videla še eno lepo pobočje nagnjeno od severa, ki ne sme ostati neodleteno.
Premakneva LCja in odpešačiva gor po (tudi v nulo pokošenem) travniku.
Postaviva v vetru, ki v sunkih piha striktno z leve. Potegnem prvi in dvignem skoraj pravokotno na pobočje, potem pa kar laufam dol, da speljem … in se zapeljem do konca travnika, malo pred prvo hišo.
Erzo pa malo za mano. Novnovnov !! 🙂
Ker pa je vmes sonček raztopil temne oblake, kar obsediva na soncu na travi in uživava v razgledih in padalskem modrovanju in obiranju tistih, ki niso zraven…
Pri prejšnjem obisku Baške sva po pohodu skozi kanjon Vrženice stala na vrhu tega pobočja nad zalivom Vela luka daleč spodaj in občudovala panoramo preko zaliva Male luke in čez morje do vrhov Velebita zadaj. Takrat sem si obljubil, da pri naslednjem obisku sem prinesem padalo.
Ves teden je nažigala močna burja, za danes (zadnji dan pred odhodom) pa je bil napovedan upad. Zjutraj se (s padalom) od Bunculuke odpraviva kar po direktni poti čez hrib proti Veli luki. Ob jutranjem odhodu okoli 7h burja še kar piha, ko prideva okoli 9h sem, pa je že skoraj prešibka.
Iščeva primeren prostor vsaj za razgrniti padalo s čim manj kot britev ostrega kamenja in ga res najdeva tik ob potki, ki se začne spuščati strmo po pobočju (če ga ne bi našla, bi morala začeti z aktivnostmi plana B…).
Alenka mi vztrajno in previdno razgrinja padalo, da se ne natakne na ostre skale. Kljub temu se štrikci kar nekajkrat ob dvigu zataknejo. Ob prvem uspešnem dvigu in stabilizaciji že mislim, da bom lepo odletel, pa se po nekaj korakih spotaknem…
Še nekaj poskusov dviga z zatikanjem, potem pa se le vse poklopi in M24 mi zagrabi in po nekaj korakih po skalah speljem…
Dinamike burje je vseeno dovolj, da z M24 celo pojadram levo ob pobočju do naslednjega grička in nazaj do zaliva in ob spuščajočem pobočju proti rtu.
In še sem in tja ob pobočju in nad morjem zaliva Velika luka, da potem stopim na tla na lepem (delno osatasem) travniku za plažo.
Vesel kot radio zaradi prečudovitega letenja in seveda novnovnov-ega starta.
Še filmček poleta
Skoraj tako, kot jadranje na laminarcu na bolgarskih plažah prejšnji mesec…