Padalska jata

Ker sem z nepričakovanim prevozom pridobil kar nekaj časa, grem še malo naprej proti V in na desno v naslednjo dolino za dolino Besnice. Malo se razgledujem in najdem naslednjo prelepo travnato lokacijo – pobočje z ozko travnato dolinico na dnu. Ker s kolovoza zgoraj vidim le ozek izhod iz te travnate dolinice, ki je omejen z gozdom na obeh straneh, točno čez izhod pa speljana trofazna in ne vidim, kako je s pristankom, se zapeljem preveriti dol, daleč naokoli v dolino.

Pristanek za izhodom s trofazno je ogromen, zato z robo (sedaj Rook s tangicami) peš kar naravnost gor.

Postavim (piha rahlo gor), dvignem in lepo speljem. Malo naprej me spet dvigne in drži, tako da pridem kar z ogromno višino čez trofazno nad pristajalni travnik, da moram prav zavirati na koncu travnika, da ne bi bil predolg.

Še malo na oglede in domov…

Danes moram spet malo prezračiti padalo. V teku dneva bo JZ, Z precej jačal, zato grem že dopoldne. Nadaljujem v Besnici.

Ob iskanju novih lokacij ugotavljam, da je kar veliko raznovrstne drotaste napeljave po dolini. Končno najdem to pobočje nad Zgornjo Besnico, kjer je spodaj čist travnik brez drotov…

Ko pridem z robo na vrh, je občasno čutiti močnejše sunke vetra po dolini (v bistvu se skanaliziran ojačan Z že kaže…). Postavim, lepo dvignem v skoraj brezveterju in speljem.

Nad dolinico me nabije gor in potem v veter skoraj po liftu dol, čeprav je travnika še za par 100 m v dolžino.

Naslednje lokacije si le ogledujem, saj je vetra že kar veliko, sploh če se malo dvignem nad dolino…

Še en lep dan s šibkimi V, JV tendencami in fantastično termiko. Ta dan bodo gotovo prekrasni leti, ki jih bomo mogoče videli danes zvečer (redke, če sploh), mogoče takrat, ko bo te norije konec (ko jih bodo odprli za nazaj), ali pa nikoli…

Jaz pa, v takem super dnevu, napsihiran od vsega tega »obsednega stanja«, polnega uradno državnega negativizma, obdelujem naprej krtine znotraj moje matične občine.

Nadaljujem v Besnici in Vnajnarjih, kjer sem včeraj zaključil. Karkoli najdem, me ne potegne za akcijo in tako na koncu pritavam na Janče. Prelep (že od Čečka in Voyca nekoč odleten) start pri kapelici si (po večletnem premoru) kar nekaj časa ogledujem, pa spet najdem izgovore, zakaj danes ne (sredi dneva je že pošteno termično in občasno pošteno potegne od zadaj, občasno od spredaj, 400kV grozljiv daljnovod spodaj – čeprav se da pristati pred njim, najbolj pa me moti že precej zraslo šibje na dnu travnika, kjer ne bi rad v teh časih obvisel).

Tako tu zopet odstopim in se naokoli zapeljem dol. Od spodaj pa vidim, da šibje le na ozko ločuje startni del od spodnjega travnika in to mi da več upanja (za prihodnjič…).

Še malo po drugi strani gor, kjer najdem tole pobočje. Takoj robo ven, postavim, lepo potegnem in speljem na spodnje travnike dokler gre. Pred gozdom moram prav pošteno zabremzati, da me spusti na tla.

Danes napovedanega skoraj nič V, JV vetra in treba je spet na zrak in na sonce. Za spremembo v naslednjo dolino (svoje občine) – dolino Besnice.

Takoj nad vasjo se kar strmo vzpne tole pokošeno pobočje. Naokoli peš za novo zgrajeno hišo na prelep start (edin minus je trofazna spodaj, ki jo je treba preleteti). Piha idealno rahlo gor (česar že dolgo nisem doživel) in takoj postavim.

Potegnem, lepo speljem in me celo dvigne, da visoko preletim trofazno.  V dolini pa me spusti po liftu na tla, čeprav imam še lep in dolg travnik pred seboj, pa ni glajda.

Po že znani strmi cesti na Vnajnarje (in pred leti že večkrat za starte ogledovani okolici). Zahteve za starte so se mi v zadnjih letih znižale (kar se tiče dolžine leta in višin…), tako, da je tale travnik pod kmetijo idealen (kot šolski teren). Nad kmetijo je po (sicer lepih) travnikih sadno drevje še bolj zraslo in po mojem tudi za Pojeta več ni…

Piha rahlo gor poševno z desne. Zalaufam po položnem pobočju in speljem in se zapeljem do konca travnika spodaj (tudi pomislim ne, da bi rinil čez rob v dolino…).