Padalska jata

Danes gremo sicer na pot za Bolgarija, ampak čez dan je še dovolj časa za kaj kratkega.

Najprej razmišljam o Strmci in sva z Manco že skoraj dogovorjena, pa SV veter kar noče obrniti na JZ (pravi nova postaja !!) . Potem kombinirava za Zavrh, pa se Manci začne muditi in odstopim in grem rajši po svojo dozico sem, na Dedni dol, kjer imam še en majhen dolg: prvotni start Dedni dol.

Po kolovozu zapeljem gor na opuščeno kmetijo (?), pa presenetim lastnika, ki ravno obrača pokošeno travo. Zgornji travnik je zaprt s el.pastirjem in čredo koz na njem in kmet ni navdušen, da bi tam motovilil. Poskušam s predlogi kje in kaj in kako bi si stvar samo ogledal in poskusil, pa me ne sliši. Ve pa, da je bil tu oni župnik enkrat novembra, ko ni ograj in lahko takrat pridem…

Potem si le izprosim ogled okolice in za staro bajto najdem tik pod ograjo s kozami prostorček. Čeprav piha z leve strani (po dolini gor od V), začnem postavljati, gazda pa zgoraj nekaj godrnja (on da ne bo šel lovit koz, ker nima časa in bom to jaz moral…).

V prvo mi ga stranski veter odnaša in prekinem. V drugo pa v zatišju lepo dvignem in se odpeljem dol. Na dnu doline pa kar drži in drži in celo malo dvigne, saj dolinc kar vleče…

Ko zjutraj Vidic sprašuje, če grem spet na Lijak, ga takoj zavrnem, saj imam dovolj Lijaka za nekaj časa. Pa še močan JZ, Z je napovedan, tako da projekti.

Tole belo piko sem opazil pred kratkim in upam, da v tem kotlu ne bo toliko vetra. Parkiram spodaj in po popasenem travniku na vrh griča.

Sunki vetra občasno z desne (iz smeri Borovnice). Postavim in raje ne gledam dol, kjer je počez pred pobočjem le malo naprej od vznožja hriba trofazna (jasno, da čez njo ne pridem – tudi prvopristopnik Erzo ni).

Ko je nulca, potegnem in speljem, se izognem jablanam in ostro na levo ob trofazni na tla.

Tu sem bil že pred dolgimi leti na ogledih, pa mi je bilo preveč položno, da o drevesih in šavju za robom ne govorim. Danes to gledam z drugimi očmi (sem se navadil še bolj položnih, pa tudi slaloma med drevesi…).

Edina res uporabna smer se je že zarasla z velikim leskovim grmom, torej bo treba naravnost ob skednju spodaj pod terasami. Piha spet v sunkih z desne od Borovnice noter (SZ ), kar bi bilo idealno pred leti, ko tu ni bilo te leske…

Postavim, populim množico tečnih rož in nekih trnovih grmičkov in čakam na nulco. Lepo ga 2x dvignem, pa podrem pred robom terase, saj me Rook ne drži.

V tretje pa čutim padalo nad sabo in stopim čez rob. In ko že mislim, da sem speljal čez pastirja nadstropje niže, se mi sedalo zica (=rit) zatakne za drot in me samo še spusti dol na naslednjo teraso…

Še na Vrhniko in mimo Duleta do sem, kjer sem že 2x bil v (pre)močnem Z. Tudi danes je preveč.

In se že preobujem v civil. Vendar obsedim v avtu ker brskam nekaj po telefonu in se potem še zaklepetam.

Ko čez nekaj časa stopim ven pogledat krave, ki se napajajo pri kontejnerju zraven, je vetra občutno manj. In nazaj v gojzarje in z Rookom na zgornji del pašnika (ki je na srečo ločen od črede pri kontejnerju).

Piha idealno gor (še vseeno malo močno), tako da ga lepo dvignem (kljub goščavi tečnih rož, ki držijo štrikce) in se s precejšnjim stranskim zanosom vetra odpeljem na travnike spodaj.

Zapeljem se še naprej po Podlipski, kjer sem ob predzadnjem pristanku z Zavrha opazil lep hribček nad Hišo zdravja. Potem doma ugotovim, da ga je Erzo (seveda, kdo pa drug) že odletel, pa napačno vtaknil pod Trčkov grič.

Za hišo po nepokošenem travniku pod gozd. Spet tečne rože. Piha pa prav od JZ, tako da lepo speljem in dol daleč okoli ovinka gozda prav do LCja.