Dosti več kot leto je že, kar sem bil prvič na tej lokaciji s padalskimi očmi. Edini uporabni veter na tem položnem travniku je SV. Potem sem bil dvakrat tukaj sam z namenom odleteti, pa me, kljub napovedani in dejanski burji (celo +15m/s SV na Slavniku), sprejme Z ali celo JZ. Potem še enkrat z Megom spet Z.

In nazadnje še z Megom in Erzom prejšnji teden, ko čez travnike spet piha močan Z in se samo obrnemo. In takrat Poje (ki civilno deluje v bližnjem Strunjanu) opazi našo lokacijo in takoj podreza, da ga mora Erzo »ustaviti«; da se tale start pa »ne sme« odleteti pred Zoranom. Res sem si želel od tu (prvi) odleteti brez pritiska (drugih) in takrat, ko se bodo meni zdeli pogoji ustrezni, ampak sedaj je postala lokacija znana in ni več mogoče odlašati…

Pa še to smo zmodrovali: da ob lepem vremenu sonce na tej konfiguraciji naredi JZ, Z od Strunjana sem, ne glede na moč burje in je torej treba priti poskušati v slabem vremenu, ali dovolj zgodaj zjutraj, ko sonce nima vpliva in velja le, kar reče burja oz. SV.

In ker je za danes zjutraj napovedan konkreten S, SV okoli Izole, se odločim za ponovni poskus. Mega je za in sva zmenjena za 7h zjutraj. Pa me zvečer pokliče Pojetov Jožef, da je gledal napoved vetra in da bi danes bili idealni pogoji za tisto lokacijo, kjer smo se motali prejšnji teden… Seveda ga »povabim« zraven. Vendar predlaga še uro prej, da ne bi kaj zamudili (kar se mi zdi OK, saj bo morje na obalnem pasu po oseki ob 5.00 še nižje – kar je za pristajanje na ozki plaži zelo pozitivno)…

Ob 5h vstanem, ob 6h na Železniški prestopim k Jožetu (da ne bomo izgubljali časa…). Na Uncu se priključi še Mega in gasagasa dol.

Na travniku na vrh griča smo pred 7h in Mega mi takoj postavi (da ne zgubljamo časa, ker moram odleteti prvi), saj veter res rahlo pihlja od SV (kje je zdaj tisti močan S, napovedan za to uro).

Prvi poskus se konča na spodnjem travniku. Sedaj mi postavita kar oba in privzdigneta zadnji rob. In ko v drugo  potegnem svojega Mentorja3, se postavi lepo in na koncu travnika že drži, tako da lepo speljem.

Vendar je drevesni rob za spodnjim travnikom še vedno nevarno visok. Pa v najnižjem delu speljem vsaj 2-3m nad goščavo in sem nad klifom – svoboden kot ptica !! Vetra nobenega. Zavijem v smeri Izole desno ob poraščenem pobočju na klif, pa še vedno nič, tako da odcurim vzdolž plaže, dokler gre.

Zoranov dolgo pričakovani prvenstveni let 🙂
Andrej Erznožnik : Si spod lepo pristal? [3.8.2019 07:22]Zoran Gaborovič : Lepo [3.8.2019 07:27]Tom Pavlič : Kaj pa ste to pogruntal  [3.8.2019 08:01]Zoran Gaborovič : Potencial za burjo. Samo kdaj je tu burja? Ob nobeni napovedi tu še ni pošteno pihalo pa tud ko je bilo na Slavniku 15 m/s SV vetra (na startu pa takrat čisti Z)… [3.8.2019 08:27]

Vesel ko radio.

Jože je v luftu malo za mano in zavijuga nad plažo Dobrava in scuri.

Jožetova 1.ponovitev

Kar nabere padalo in optimistično skozi šavje gor za ponovitev (optimizem ga kmalu zapusti, ko se potem prebija skozi pragozd trnja).

Medtem pa se pripravi tudi Mega, ki se po startu skozi šavje prebije na svobodo in tudi po majhni vijugi pristane na plaži Dobrava.

Megov let

V drugo Jože prileti do mene.

Jožetova 2.ponovitev

Malo za njim pride še Mega s spakirano robo. In peš ob obali skoraj do Simonovega zaliva in po cesti gor na vrh (ob Jožetovem pripovedovanju dogodkov iz Libanona, ki pa jih tukaj ne bomo podrobneje obdelovali…)

Ker ima Jože tukaj naokoli še nekaj belih pik, predlaga, da jih poskuša(mo) zapolniti.

V gneči turistične invazije se po stranskih cestah (ki so tudi precej okupirane) pripeljemo na Poljane.

Piha lepo (šibko) gor in z Megom postaviva Jožetu. Potegne in odleti in ga kar drži. Midva pa nazaj v avto in na ovinek Pomjan, kjer je spet eksotičen start, ki ga jaz še nimam (ki pa si ga zelozelo želim, saj sem že tudi nekajkrat stal na njem v neustreznem vetru, ne nazadnje, ko smo v večerni temini obirali Erza z bezgov pod štartom…).

Danes končno piha prav, res pa da tudi tu šibko.

In mi Mega začne takoj razgrinjati med nekaj zbranimi opazovalci, ki gledajo Jožeta, ki je prijadral do sem. Jože pa se usmeri na start in z vetrom v hrbet »pristane« na pomol (do zadnje sekunde ni bilo jasno, ali bo prišel čez rob… )

Jožetove Poljane
Pojetov komentar leta: Tule jih pa ni kaj veliko pristalo. Pristanek je precej droben. Za piko tekmo pa bi bilo.
Da sem Zoranu delal dren na štartu. [3.8.2019 10:57]
Tom Pavlič : Ta je pa lepa  [3.8.2019 10:51]

Moj prvi dvig je neuspešen za tistih 5m do roba, v drugo ga lepo začutim nad sabo in stopim čez rob v prazno.

In samo ven naravnost nad srednjim grebenom (me začne že strašljivo spuščati, saj vmesnih pristankov ni), da potem z bogato višino preletim glavno cesto in pristanem na (mokrih in blatnih) travnikih daleč čez njo.

Zoranov Pomjan

Jože najprej poskuša odleteti kar više s ceste, pa mu ne uspe, tako da ponovi mojo zgodbo na kratkem pomolu in potegne do Vanganela.

Jožetov Pomjan
Jože Poje : Iz štarta na tla. Ma, prou fletn. [3.8.2019 10:56]

Mega naju pobere in proti domu…

Za danes pa napoved ploh in neviht po vsej SLO. In poskušam ujeti še kakšno krtino pred močo.

Na poti proti Ivančni že malo kaplja, ampak ko parkiram pod gričem, so šipe suhe. In hitro z opremo na vrh griča.

Piha z leve V, na momente sunkovito. Takoj postavim in potegnem Rooka, ko se veter umiri.

Ko pride nad mene, mi ga obrne v levo, pa speljem in se zapeljem na dno grička pred hiše.

Zoranov skok

Ko na naslednji lokaciji vlečem nabrano robo iz LCja, pa začnejo bobnati ogromne kaplje pred totalno črnino, ki prihaja nad Višnjo goro od SZ.

Ko pobegnem proti LJU, pa je že tak naliv, da z vsemi 4 žmigavci vozimo 20km po AC…

Spet vročina in soparno in SV, V, JV. Pa napoved neviht kjerkoli… V resnici je dopoldne kar lepo in Jože vabi na Stari vrh. Zaradi možnih ploh in neviht me ne mika tja in se (glede na JV) odločim za Grmado. Tudi Mega je za in seveda Jean za svoj hišni start.

Poberem Mega na Kalcah ob 12h in do Bal, kjer se pridruži še Jean.

Na startu piha lepo gor (občasno upade), le tečnih rož je ogromno in med postavljanjem jih sproti malo trebimo. Prvi v luft Zoran.

Lepo me dviguje in sem brez truda na 1000 in čakam, da potem skupaj zavrtimo. Štartata še Jean in Mega in skoraj nič ne nabereta nad greben, jaz pa tudi začenjam zgubljati.

Mega je vedno nižji, z Jeanom še skupaj zavrtiva na J vogalu, potem zacuri on nad Planino za Megom, kjer poskušata nad cerkvico, jaz pa na S vogal, kjer pri pokopališču vztrajam še nekaj časa.

Pristane Mega.

Megov let

Pristane Jean.

In po rahlem nabiranju cca 50m in vrtenju neke 0, scurim še sam.

Zoranov let

Ker je danes spet nevihtno z malo vetra raznih smeri in še najmanj padavin napovedanih na J Štajerske, se Pojetov Jože spomni na Lisco (ali Malič). In zjutraj na hitro kontaktiram Unukovega Frančka, ki potrdi izbiro Lisce, zrihta še privatni prevoz na start in smo zmenjeni.

Jože me z Duletom pobere pri mojem Hoferju okoli 11h in gasa gor čez Trojane in za Savo. V Radečah nas čaka Franček in kmalu se vsi štirje naložimo k prevozniku.

Na startu sicer piha lepo in prav, vendar je naokoli (razen proti JV v smeri Gorjancev) že vse močno nakuhano. Sploh je črnina nad samo Lisco. Na startu se kopica otrok pod vodstvom vzgojiteljic meče po napihljivem vodnem drsalu, vendar se hitro prijazno umaknejo…

Malo se gledamo in modrujemo in potem Jože postavi in z ustrezno teorijo upraviči svoj start (ampak ne čisto takoj, tudi on še malo pomišlja). Ko potegne, se odpelje stran od pobočja, kjer lepo vleče gor in počasi zacuri. Nekaj časa ga gledamo vedno bolj v nižavah, potem izgine in se počasi spajsa na nivo grebena.

Preostali trije (v bistvu štirje, ker pride še H&F Wosa) še naprej modrujemo in ko se le malo spuca naokoli, postavim še jaz. Kar nekajkrat moram hrbtno dvigniti (Dule mi stoično popravlja in postavlja padalo) – očitno nekaj noče, da odletim – da potem le enkrat speljem.

Ob hribu gre kar konkretno gor, tako da se tudi sam raje peljem malo bolj ven in zapeljem malo sem in tja, vidim črnino zadaj in grem še bolj ven, stran, naprej proti Savi. Vidim Jožeta čisto nizkega, ki kmalu zatem pristane nekje spodaj pri vznožju Lisce.

Jožetov prvi let

Meni pa gre samo še dol in zgubljam, pa poskušam pod črnino v desno v smeri Radeč in mi gre še naprej dol (čeprav počasneje), tako da se pripeljem do Loke pri Zidanem mostu.

Zoranova Lisca

Povem Frančku, kako je v zraku, kar spodbudi Duleta kot naslednjega. Jože javi, da bo štopal še enkrat gor. Med pospravljanjem me Dule preleti, zapelje visoko do našega parkinga pred Sparomv Radečah, potem pa nazaj na prostoren travnik pred mestom (mu ni bilo za pristajati na piko pri Sparu).

Duletov let
Wanted Dule : Kljub razmeram en lep panoramec. [31.7.2019 20:39]

Štopam kot budala in se mečem pred avte, pa mi po dolgem času na koncu ustavi mladenič, za katerega nikoli ne bi rekel, da bo naredil kaj takega…

Ko me pripelje pred Spar, pristaja pri Duletu tudi Franček (z Woso sta imela na startu spet precej več vetra, kot mi prej).

Frančkov let
Nejc Deželak : Kmalu se bo dalo direkt do Radec priletet. Noro. [31.7.2019

Z avtom do njiju in nazaj pred Sparov bife na ohlajanje. Jože je kmalu spet v luftu in veselo zadrajsa sem in tja.

Po slabi uri (čakanja da scuri…), se poslovimo s Frančkom, ki mi, kot zbiralcu startov, za lažje čakanje svetuje obisk bližnjega hriba nad Radečami: Svinjski rt pri Prnovšah.